Sundance 2013 - Zmagovalci

V nedeljo se je s podelitvijo nagrad končal 28. filmski festival Sundance. Med ameriškimi igranimi filmi je zmago odnesel Frutivale, zgodba o tragični smrti 22-letnega Oscarja Granta, ki ga je policija ustrelila na postaji podzemne železnice, čeprav fant ni bil oborožen. V mednarodni konkurenci igranih filmov je zmago donesel  južnokorejski  Jiseul,  zgodba o pokolu prebivalcev  domnevno komunističnega otoka Jeju. Med dokumentarnimi filmi je v ameriški sekciji zmagala zgodba o Američanu, ki se preseli  v Indijo in tam pomaga revežem okuženim z virusom HIV, z naslovom Blood Brother, v mednarodni sekciji pa je zmagala kambodžansko-ameriška koprodukcija A River Changes Course. Nagrada za režijo v sekciji  U. S. Dramatic  je končala v rokah Jill Soloway, za režijo prvenca Afternoon Delight, na mednarodnem delu pa je nagrado odnesel  čilski režiser Sebastián Silva, za komedijo Crystal Fairy. Posebno nagrado žirije v mednarodni konkurenci je prejel film Krugovi (Circles), srbskega  režiserja Srdana Golubovića.

U. S. Dramatic / Documentary

                                                                                                                   Frutivale

U. S. Grand Jury Prize: Dramatic - Fruitvale

U. S. Grand Jury Prize: Documentary  -  Blood Brother

Audience Award: U. S. Dramatic  -  Fruitvale

Audience Award: U.S. Documentary  - Blood Brother

Directing Award: U. S. Dramatic  -  Afternoon Delight

Directing Award: U. S. Documentary -  Cutie and the Boxer

World Cinema Dramatic / Documentary

                                                                                                                             Jiseul

World Cinema Grand Jury Prize: Dramatic -  Jiseul

World Cinema Grand Jury Prize: Documentary  -  A River Changes Course

Audience Award: World Cinema Dramatic - Metro Manila

Audience Award: World Cinema: Documentary - The Square

Directing Award: World Cinema Dramatic -  Crystal Fairy

Directing Award: World Cinema Documentary - The Machine Which Makes Everything Disappear

World Cinema Dramatic Special Jury Award -  Circles

Silver Linings Playbook (2012)

Slovenski naslov: Za dežjem posije sonce
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Komedija, Drama, Romantični
Dolžina: 122' ,  Imdb
Režija: David O. Russell
Scenarij: David O. Russell, Matthew Quick (knjiga)
Igrajo: Bradley Cooper, Jennifer Lawrence, Robert De Niro, Jacki Weaver, Chris Tucker, John Ortiz, Shea Whigham

Silver lininig je fraza, ki  jo v angleškem jeziku uporabljajo v trenutkih, ko želijo v poudariti pozitivno plat slabe situacije, položaja ali dogodka. Podobni filozofiji sledi tudi Pat Solitano (Bradley Cooper), ko se po osemmesečnem bivanju v psihiatrični ustanovi vrne v hišo svojih staršev in poskuša iz svoje neprijetne izkušnje izvleči nekaj pozitivnega.  A krenimo iz začetka. Večina romantičnih zgodb deluje po naslednjem vzorcu: fant spozna dekle, fant izgubi dekle, fant pridobi dekle nazaj. Pat je srečal Nikki, zaljubila sta se in poročila. Skupaj sta poučevala na lokalni šoli in Pat je bil srečen, dokler nekega dne ni prišel prezgodaj domov in zalotil ženo z enim izmed sodelavcev. Sodelavec je potem potreboval nuno medicinsko pomoč, on pa je končal na psihiatriji. Osem mesecev kasneje je manično-depresivni Pat prepričan, da še vedno obstaja možnost, da skupaj z ženo začneta znova. Kljub dejstvu, da je Nikki prodala hišo in se odselila, sodišče pa izdalo odločbo, s katero mu je prepovedalo približevanje bivši ženi. Na tej točki klasičnega romantičnega vzorca O. Russell ubere drugačno strategijo, vsaj kar zadeva tisti del, v katerem fant pridobi dekle nazaj, saj Pat med obupnimi poskusi navezovanje stikov z Nikki spozna drugo žensko. Tiffany (Jennifer Lawrence) je dekle iz njegove soseske, zdravljena nimfomanka in vdova, ki ji je pred kratkim umrl mož. Na pobudo najboljšega prijatelja in njegove soproge se srečata na skupni večerji. In medtem ko je Tiffany na čistem s svojo disfunkcijo in poskuša začeti znova, je Patov glavni motiv njena pripravljenost na vlogo posrednice, pri njegovi misiji ponovne osvojitve ženinega srca.

Neutrudno ponavljanje vzorcev z vedno enakim zapletom in razpletom v ameriških romantičnih komedijah je v zadnjih letih postalo tako zelo utrujajoče, da se le redko kdaj odločim za ogled kakšnega tipičnega predstavnika žanra. Vendar se vsake toliko časa pojavi kakšen izdelek, ki premore dovolj svežine in drugačnosti, da se ga vseeno izplača vzeti v obravnavo. Sploh če se realizacije tovrstnega projekta loti David O. Russell, režiser, ki je v svoji režiserski karieri posnel kar nekaj zanimivih filmov. S filmoma Nesreča ne počiva (Flirting with Disaster,1996) in Odbeetki (I Heart Huckabees, 2004) je že dokazal, da zna komično obravnavati družinsko disfunkcijo, več kot bežne omembe pa je vredna tudi komedija Trije kralji (Three Kings, 1999) in njegov doslej najuspešnejši film, športna drama Borec (The Fighter, 2010). Upoštevajoč število nominacij je zelo verjetno, da bo to titulo odslej nosil Silver Lininig Playbook, s katerim se O. Russell vrača k filmom, kakršne je ustvarjal na začetku kariere. 

Silver Lininig… je v osnovi klasična romantična zgodba, ki se klasično tudi izteče, a se v njenem tkivu vseeno skriva dovolj zanimivih in neobičajnih stvari, ki celotno izkušnjo dvignejo nad sivo žanrsko povprečje. Za začetek sta tu disfunkcionalna centralna protagonista, ki s svojo čudaškostjo in razpoloženjskimi nihanji brez težav pritegneta našo pozornost. In ker dva čudaka nista dovolj, sta glavna junaka postavljena v okolje, v katerem je večina vpletenih na nek način čudaška. Tu je posesivni, s stavami zasvojeni oče (Robert De Niro), pa nesrečno poročeni najboljši prijatelj – copatar, Patov kolega s psihiatričnega oddelka (prva vloga Chrisa Tuckerja po petletnem premoru) ..., in vsak izmed njiju k celoti prispeva delček svoje norosti. Ena od boljših stvari je način, na kateri so vsi ti liki in njihove podzgodbe vključeni v tisto centralno razmerje med Patom in Tiffany. Dovolj aktivno, da iz teh stranskih sestavin nekaj odnesemo  in dovolj diskretno, da ne zasenčijo glavno pripovedno linijo. Zgodba se večino časa uspešno sprehaja po tanki črti med farso in družinsko dramo, ob dobri dinamiki in fluidni montaži nimam posebnih pripomb na tehnično plat filma. S prav dobro oceno vrednotim tudi igralske nastope, vendar bi nekako po občutku rekel, da iz svoje vloge največ izvleče Jennifer Lawrence, upoštevajoč dokaj enodimenzionalno naravo njenega lika. Sploh ko začnem razmišljati o Tiffany in njeni motivaciji, najdem zelo malo opravičil za njeno ravnanje. Če Silver Lininig… ne bi bil to kar je (8-kratni nominiranec za oskarja), bi verjetno nekoliko drugače gledal nanj. Rekel bi, simpatičen filmček in to je to. Vendar ob tako zelo naklonjenih kritiških odzivih in vseh nagradah in nominacijah ne morem skriti svojega začudenja. Po mojem prepričanju je to film, ki ne prinaša prav nobenega presežka in film, ki se po obetavno odbitem začetku pogrezne v ustaljene žanrske konvencije, ki nas potem rutinsko usmerijo proti zelo predvidljivem koncu.  (+3)

Ocena:

Price Check (2012)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 92' ,  Imdb
Režija: Michael Walker
Scenarij: Michael Walker
Igrajo: Parker Posey, Eric Mabius, Annie Parisse, Josh Pais, Amy Schumer, Cheyenne Jackson

V prednovoletnih in ponovoletnih dneh je ponudba zanimivih filmov tradicionalno izjemno pestra. Ob vseh težkokategornikih, ki ciljajo na nagrade in pobiranje smetane na kino blagajnah si človek zaželi malo oddahniti od vseh teh blocbusterjev in pogledati en tak majhen, nepomemben film. Zato sem  se odločil svojo playlisto presekati z majhno komično dramo Price Check, ki sem jo v času lanskega Sundancea zasledil med filmi izven tekmovalne konkurence. Glavni akter zgodbe je Pete Cozy (Eric Mabius), zaposlen pri srednje veliki trgovski verigi, na oddelku za planiranje prodajnega programa in cenovno politiko. Hiša v predmestju, ljubeča soproga Sara (Annie Parisse) in otrok so tipični prizori iz življenja ameriškega srednjega razreda in članstvo v tem razredu ima svojo ceno. V Petovem primeru to pomeni življenje s hipotekarnimi krediti in opravljanje poklica, ki je pravo nasprotje tistega, kar bi želel početi. Pete je sanjal o producentskem delu v glasbeni industriji, vendar se stvari niso iztekle po njegovih načrtih. Pete vseeno ni nesrečen, saj mu nezahtevno delovno mesto pušča dovolj časa za družino in družinske obveznosti. Okoliščine se nato radikalno spremenijo s prihodom nove ambiciozne šefinje Susan (Parker Posey), ki jo po upokojitvi starega šefa pošljejo na zaspani oddelek. Stroga nova šefinja želi uresničiti ambiciozen načrt, ki bo bistveno povečal prodajo, dosega tega cilja pa od vseh zaposlenih zahteva maksimalen angažma. Takoj po prihodu Susan Postavi Peta na položaj prvega pomočnika in mu bistveno zviša plačo. Več denarja pomeni  več dela in manj časa za družino, istočasno pa začne njegov odnos s Susan prestopati meje profesionalnega odnosa. Medtem vneto delo že kaže prve rezultate in Petovo ime je že uvrščeno na seznam za napredovanje.  

Price Check govori o izbirah sodobnega človeka, o življenjskih prioritetah in vplivih aktualne gospodarske klime na sprejemanju teh odločitev. Na eni strani stojijo ambicije v profesionalnem življenju, kariera in višina prihodkov pogojevana z uspešnostjo, na drugi pa družina in zasebno življenje. Naša centralna protagonista v teh točkah nebi mogla biti bolj različna. Pete je izbral družino, slabo plačo in kredite, Susan pa je uspešna kariera prinesla debelo denarnico in neobstoječe zasebno življenje. Vse kar ima Pete, manjka Susan in vse kar ima ona, bi želel imeti on. Ko nova šefica svojega varovanca vpelje v svet dragih oblek in frizur za 300 dolarjev, Pete več ni prepričan, kaj želi. V nekem trenutku celo meni, da je izpolnitev šefinjinih seksualnih želja razumna odločitev, upoštevajoč vse, kar je ta zanj storila. Še bolj sporno pa je to, da podobno meni tudi njegova prijazna ženica, ki ji pogled na moževo plačilno listo ne dovoli človeške reakcije. Prav na tej točki Walkerjev naredi največ napačnih potez, oziroma ne gre tja, kjer bi jaz želel. Namesto intenzivne čustveno-psihološke dekonstrukcije ljubezenskega trikotnika se odloči za ohranjanje statusa quo, iz katerega se potem reši z dokaj neprepričljivo potezo. Za kakovostnejše raziskovanje omenjenega teritorija bi Walker potreboval  boljšo karakterizacijo in aktivnejše sodelovanje Annie Parisse, nebi škodil niti nekoliko manj lesen in ambicioznejše zastavljen lik Peta Cozyja. Walker je veliko uspešnejši pri prikazu dinamike odnosov znotraj delovnega okolja, kjer se v spomin vtisne lik depresivne ljubiteljice krofov (igra jo zanimiva Amy Schumer), ki poleg dominante Parker Posey pokaže največ. Če bi sodeloval v kakšnem hitropoteznem kvizu, v katerem je glavna naloga v čimkrajšem času povezati ime in filmski naslov,  bi pri naslovnem brez konkurence zmagala Poseyjeva. Igralka, ki je v preteklih dvajsetih letih postala eden najprepoznavnejših obrazov ameriškega neodvisnega filma je tista komponenta, ki jeziček na tehtnici pozitivnih in negativnih stvari vendarle prevesi na pozitivno stran. Za las, a vendarle.  (-3)

Ocena:

Django Unchained (2012)

Slovenski naslov: Django brez okovov
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama, Western
Dolžina: 165' ,  Imdb
Režija: Quentin Tarantino
Scenarij: Quentin Tarantino
Igrajo: Jamie Foxx, Christoph Waltz, Leonardo DiCaprio, Don Johnson, Samuel L. Jackson, Kerry Washington, Jonah Hill, Amber Tamblyn, Zoe Bell, James Remar, Bruce Dern

V pravem morju informacij, ki spremljajo najnovejši film Quentina Tarantina smo v nekaterih medijih lahko zasledili informacijo o možni bližnji upokojitvi enega najmarkantnejših  filmarjev v novejši filmski zgodovini. Po teh informacijah sodeč naj bi Tarantino posnel še dva filma, zaokrožil število posnetih filmov na 10 in se poslovil. Na sledi teh informacij sem opravil manjšo raziskavo in prebral intervjuje, ki so sprožili omenjene govorice in prišel do drugačnih zaključkov. V resnici je Quentin v teh intervjujih govoril o načrtih za prihodnost in med drugim povedal, da v pozni starosti najbrž ne bo snemal filmov. Povedal je tudi, da je deset filmov lepa številka, na kateri bi lahko zaključil svojo pot, vendar je trditev izrečena v kontekstu, v katerem nisem zasledil nič obvezujočega. Kakorkoli, QT bo zagotovo še nekaj časa z nami, zato pustimo tovrstne špekulacije počivati in se raje posvetimo njegovem sedmem celovečercu (upoštevam njegovo logiko in Kill Bill obravnavam kot en film). Django brez okovov je nezgrešljivo tarantinovski  produkt, v katerem brez dvoma bojo uživali vsi spoštovalci njegovega dela. Film prinaša vse značilnosti in standarde, ki smo jih vajeni iz njegovih prejšnjih filmov,  zavoljo mnogih stičnih točk pa  lahko govorimo o nadgraditvi ideje, ki jo je QT propagiral že z Neslavnimi barabami. Tako kot Barabe, tudi Django obravnava določeno zgodovinsko obdobje, druga še pomembnejša podobnost med filmoma pa je obravnava zgodovinskih krivic in sramot. Z obema filmoma se Tarantino odloči fantazirati o popravljanju teh zgodovinskih krivic,  to pa počne na sila všečen in zabaven način. Nemci so si v filmskem in tudi vseh drugih pogledih, že zdavnaj nalili kozarec čistega vina in sprejeli neprijetno resnico o njihovi vlogi med drugo svetovno vojno, kar bi težko trdili za Američane in njihov odnos do suženjstva, vsaj kar zadeva prikaz tega obdobja na filmskem platnu. Večina na ta period ameriške zgodovine in suženjstvo še vedno gleda skozi romantično – idilično prizmo hollywoodskih klasik tipa V vrtincu in prav zato Djangu iz perspektive ameriškega gledalca velja pripisati določeno izobraževalno – razsvetljensko vrednost.

Tokrat nas Tarantino pelje v čas malo pred ameriško državljansko vojno, v leto 1858, globoko na ameriški jug, med premožne bele lastnike sužnjev, ki na ogromnih plantažah na račun suženjskega dela veselo kopičijo  svoja bogastva. Tudi Django (Foxx) je suženj, vendar se stvari zanj obrnejo na bolje, ko sreča Kinga (Waltz), nekoč zobarja, sicer izkušenega lovca na glave. Ta potrebuje njegovo pomoč pri iskanju zloglasnih bratov Brittle, zato je od trgovcev s sužnji pripravljen odkupiti Djangovo svobodo. Po manjšem nesporazumu je kupčija vendarle sklenjena. Liberalno misleči lovec na glave Djangu obljubi svobodo, če mu ta pomaga ujeti  zločince, za katerimi je razpisana zajetna nagrada. Django je namreč eden redkih ljudi, ki ve, kako izgledajo člani družine Brittle. Django se odlično znajde v vlogi Kingovega pomočnika, zato se moška po uspešnem zaključku zadeve Brittle domenita za nadaljnje sodelovanje. Django bo kot svoboden človek Kingu pomagal loviti iskane zločince, denar od nagrad pa bosta pravično razdelila. Lovec na glave in vajenec se počasi zbližata in Django, ki postaja iz dneva v dan boljši v nevarnem poklicu, Kingu razkrije svojo žalostno zgodbo. Njegova ženo Broomhildo so prejšnji lastniki prodali neznano kam in Django je pripravljen storiti karkoli, da jo najde in odkupi njeno svobodo. King mu brez pomisleka ponudi svojo pomoč in jo preko svojih zvez  kmalu tudi izsledi. Sled ju pripelje do Calvina Candieja (DiCaprio), lastnika zloglasne plantaže Candyland. Partnerja vesta, da Candie svojo sužnjo ne bo zlahka prodal, zato skujeta prebrisan načrt za njeno osvoboditev. 

Tarantino je eden redkih režiserjev, ki mu ob izidu novega filma vedno znova uspe zasenčiti svoje igralske zvezde. QT je dosegel takšno stopnjo prepoznavnosti, da tudi 15-letni mulc ne bo rekel, da gre v kino gledati novi filma Leonarda DiCapria, ampak bo nagonsko izjavil, da gre gledati novi film Quentina Tarantina. Njegovo ime je na nek način postalo blagovna znamka, ki ji upravičeno zaupajo široke množice in vesel sem, ker med mainstreamovskimi avtorji obstaja nekdo, ki  lahko ohrani visoko avtorsko avtonomijo, zadovolji široke množice in obenem ohrani  zelo visok kakovostni nivo svojih stvaritev. Django ni nobena izjema, saj nam ponudi vse, kar pričakujemo od Tarantinovega filma. Tu so znova  lucidni, s komiko prepojeni dialogi, ob katerih napenjamo ušesa in ves čas ohranjamo visoko raven koncentracije, v pričakovanju novih biserčkov. Potem je tu očem prijetna vizualizacija in zanj značilno pretiravanje s stiliziranim nasiljem, pa odličen občutek za ritem in atmosfero. Prav tako velja izpostaviti  prefinjen okus pri selekciji  in uporabi glasbe – včasih imam občutek, da tudi povprečna skladba v Tarantinovem filmu ima nadpovprečen učinek. Dobri filmi navadno izvlečejo tisto najboljše iz igralca in to pot bi še posebej izpostavil dosežek Lea DiCapria, ki se odlično odreže, v zanj netipični vlogi. Tako kot pri Barabah me je znova najbolj navdušil Waltz, ki je po mojem prepričanju najkompetentnejša oseba za interpretacijo Tarantinovih dialogov. Django je odličen film, brez dvoma eden najsvetlejših primerkov lanske letine, vendar ga vseeno ne morem uvrstiti med Tarantinove najboljše izdelke. Razlogov je več, vendar me je najbolj zmotil nelogični zasuk v končnici (Calvinova sestra Djanga ne pokonča, ko dobi priložnost), s tem pa na kredibilnosti nekoliko izgubi tudi veliki finale, ob katerem je mogoče povleči več kot očitne vzporednice z Barabami.  Rad bi videl nekoliko bolj poglobljeno karakterizacijo naslovnega junaka in manj prizanesljivo ravnanje z njegovo izbranko, a v isti sapi želim poudariti, da te pomanjkljivosti  vseeno bistveno ne obremenijo filma in odličnega celostnega vtisa.  (+4)              

Ocena:

Seven Psychopaths (2012)

Slovenski naslov: Sedem psihopatov in shih tzu
Država: VB
Leto: 2012
Žanri: Komedija, Krimi
Dolžina: 110 ,  Imdb
Režija: Martin McDonagh
Scenarij: Martin McDonagh

Igrajo: Colin Farrell, Christopher Walken, Woody Harrelson, Sam Rockwell, Tom Waits, Michael Pitt, Michael Stuhlbarg, Abbie Cornish, Helena Mattsson, Linda Bright Clay

Vedno sem vesel, ko imam priložnost videti film, v katerem svoje igralske sposobnosti razkazuje karizmatični Tom Waits. Če pa je ta film drugi celovečerec Martina McDonagha, človeka, ki nas je pred leti razveselil z odlično črno komedijo Morilca na kolektivca (In Bruges, 2008), potem je užitek toliko večji. S tem seveda ne mislim omalovaževati prispevka ostalih krasnih igralcev, zbranih pod taktirko tega odličnega britanskega filmarja. Če ste videli Morilca…  in ste z videnim bili zadovoljni, potem vas tudi novi McDonaghov projekt ne bo razočaral. V njegovo prid govori tudi zanimiva izbira naslova (originalnega, seveda), saj iz spomina prikliče kulte:  Kurosawinih Sedem samurajev, Sturgesovih Sedem veličastnih ali Fincherjev Sedem. Torej številka 7 v kolektivnem filmskem spominu zbuja dobre občutke in obenem prinaša obvezo doseganja določenih standardov, ki jih ni tako enostavno doseči. Šalo na stran, McDonaghov film verjetno ne bo nikoli dosegel statusa omenjenih, a ga zato brez težav lahko uvrstim med najbolj odbite in najbolj zabavne filme lanskega leta.

Že otvoritveni prizor, v katerem zamaskirani psihopat ujame nepripravljena plačana morilca in jima odpihne možgane, je odličen primer lepo premišljenega uvoda. V teh nekaj uvodnih minutah McDonagh vključi kanček samoparodije, saj nas nervoza morilcev, ki morata ustreliti žensko, spomni na muke Colina Farrella v  Bruggeu, kjer ta nikakor ne more pozabiti ponesrečenega posla, v katerem je življenje izgubil naključni mimoidoči. A to še ni vse, kajti maskirani psihopat ne pokonča anonimnežev, temveč Michaela Stuhlbarga in Michaela Pitta, vidna člana igralske zasedbe odlične gangsterske serije Imperij pregrehe (Boardwalk Empire), ki s svojim hitrim slovesom napovesta  neutrudno obračanje klišejev, ki nas čaka v nadaljevanju.  Med klišeje zagotovo lahko uvrstimo tudi pisateljsko blokado, ki že pošteno nagaja Martyju (Collin Farrell), irskemu scenaristu na začasnem delu v Hollywoodu, ki mora napisati scenarij z delovnim naslovom Sedem psihopatov. Marty že mesece ni napisal niti ene vrstice in se nikakor ne more prebiti skozi uvodno stran scenarija v nastajanju. 

Če želi začeti s pisanjem mora najprej ustvariti like – sedem dovolj zanimivih, originalnih psihopatov. Zaenkrat mu je uspelo osmisliti le enega – vietnamskega duhovnika, ki v hotelski sobi v družbi ameriške prostitutke kuje psihopatski načrt. Zadeve z mrtve točke premakne Martyjev najboljši prijatelj Billy (Sam Rockwell), ki mu predlaga lik psihopatskega kvekerja, ki tako dolgo in vztrajno zasleduje svojo žrtev, da ta sklene, da je zanj edina (od)rešitev samomor. Billy je falirani igralec, ki se med čakanjem pozitivnega premika v njegovi karieri ukvarja z zanimivo obrtjo. V družbi svojega upokojenskega pomagača Hansa (Christopher Walken) ugrablja pasje ljubljenčke in čaka, da obupani lastniki razpišejo ustrezno nagrado. Ko se to zgodi, se domači ljubljenci vrnejo domov, njuni denarnici pa sta debelejši za razpisani znesek. Nato Billy in Hans ugrabita psička psihopatskega gangsterja Charlieja (Woody Harrelson), ki je zelo navezan na svojega štirinožnega prijatelja in tako sprožita verigo nasilja in kaosa, v katerem ni varen  nihče. Niti Billyjev najboljši prijatelj Marty ne, ki mu življenje z nevarnostjo vendarle prinese tudi nekaj koristi  –  njegovo pisateljske blokade je kar naenkrat konec, psihopatskega materiala pa več kot dovolj.  

Že lep čas me nobena izmed silnih arhiviranih komedij ni tako zabavala in tako nasmejala, kot je to uspelo McDonaghu in njegovim Sedmim psihopatom. Mogoče pri tem ni odveč poudariti, da filma  na takšen način najbrž ne bo doživel gledalec z nizko toleranco do nasilja, ali nekdo, ki pride na idejo,  da s seboj v kino vzame 7-letnega otroka, zavoljo dejstva, da v filmu pomembno vlogo igra srčkani  psiček shih tzu. Prav tako ne more škoditi čim večja filmska kilometrina, saj je eden glavnih adutov filma izjemno zabavno izigravanje klišejev, oziroma svojevrstna dekonstrukcija žanra akcijske komedije. McDonagh je pripravljen do konca slediti samosvojemu občutku za komedijo in komično, zato mi je žal, ker je na koncu vendarle podlegel pritiskom in odstopil od prvotnega scenarija, po katerem v velikem finalu kroglo faše tudi nedolžna živalca. Ekipa, ki skrbi za finance je menila, da je kaj takega vendarle nedopustno; vztrajali so na tem, da krutost do živali nikakor ne sme biti izrabljena za dosego komičnega učinka. Fuck off,  I say!  Eni očitno nikoli ne bodo dojeli, da je film fikcija! Ostaja žal, ker nismo dobili priložnosti videti cvilečega Harrelsona, ob izgubi najboljšega prijatelja. 

Toda brez skrbi, ubijanje ljudi na filmu je še vedno povsem sprejemljivo in to je olajševalna okoliščina, ki jo McDonagh koristi z veliko domišljije. Omenjene karakteristike so zapakirane v nadvse zanimivo strukturo, s katero avtor spretno prepleta scenarij v scenariju, zgodbo v zgodbi, film v filmu, meje med posameznimi segmenti zgodbe pa sorazmerno s preteklim časom postajajo vedno bolj zabrisane. Lahko bi rekli, da film iz minute v minuto postaja vedno bolj obseden s samim seboj, ves ta proces pa je za gledalca sila zabaven in kratkočasen. Tudi na račun dobro tempiranih, komično obarvanih dialoških vrstic, ob katerih je praktično nemogoče ohraniti resen obraz. McDonagh je zbral odlično igralsko zasedbo, v kateri ni šibkega člena, zato je kakovost igralskih kreacij na razumljivo visokem nivoju. Sedem psihopatov je film, ki ga je veliko lažje gledati, kakor o njem pisati; poln samoironije, referenc in insajderskih zafrkancij, ki jih morate odkriti sami. Za začetek lahko pobrskate po spominu in poskušate ugotoviti, kaj vam pomenita priimka Bickle in Kieslowski, ki ju nosita Rockwell, oziroma Walken. Mogoče ni odveč če vam povem, da je za vlogo Charlieja Costella bil sprva predviden Mickey Rourke (ki se je pred snemanjem skregal z ekipo), ki ga je kasneje zamenjal Woody Harrelson, ter razkrijem, da je v film vključen prizor na pokopališču, v katerem Sam Rockwell kot ščit pred napadalci uporabi nagrobni spomenik, na katerem je vklesano ime Rourke. I rest my case.  (+4)

Ocena:

Beasts of the Southern Wild (2012)

Slovenski naslov: Zveri južne divjine
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama, Fantazijski
Dolžina: 93' ,  Imdb
Režija: Benh Zeitlin
Scenarij: Lucy Alibar, Benh Zeitlin
Igrajo: Quvenzhané Wallis, Dwight Henry, Levy Easterly, Lowell Landes, Pamela Harper 

Zdaj, ko sem končal s predstavitvijo letošnjih Sundance favoritov je končno čas, da se posvetim lanskemu Sundance zmagovalcu, ki na vstopu v leto 2013 na račun  številnih nominacij za pomembne nagrade doživlja novo mladost. Tukaj se zrcali vsa moč hollywoodske mašinerije, ki vsake toliko časa opazi kakšen izmed neodvisnih, majhnih filmčkov in ga potem propagira do onemoglosti. Zveri južne divjine so po zmagi v Sundanceu navdušile gledalce v Cannesu in številnih festivalih po celem svetu (tudi na Liffu), a je film šele zdaj, malo pred podelitvijo oskarjev, prišel v fokus širših množic. Jasno, Zveri… je bil že zdavnaj opažen in o filmu so pisale že skoraj vse medijske hiše, ki v manjšem ali večjem obsegu pokrivajo filmsko umetnost, vendar je šele magična beseda oskar prvenec Benha Zeitlina pripeljala v dnevne sobe običajnega gledalca. A kaj hočemo, takšni smo ljudje, vedno najprej posegamo po stvareh, ki so na dosegu roke, čeprav se tam zunaj skriva veliko alternativnih filmskih doživetij, ki jih taisti mainstream vztrajno ignorira. O naslovnem sta svoje povedala že Filmoljub in Paucstadt, vendar vseeno ne želim pustiti enega najodmevnejših neodvisnih filmov lanske sezone, brez omembe na tem blogu.

Če smo doslej menili, da je prikoličarsko naselje najslabše bivanjsko okolje, namenjeno najrevnejšim ameriškim slojem, potem je tukaj film, ki nas bo prepričal v nasprotno. Naša glavna junaka, deklica Hushpuppy in njen oče Wink, živita v neuglednem barakarskem naselju Bathtub, lociranem nekje v delti mogočnega Mississippija. Bathtub je po zgraditvi velikega zaščitnega jezu, ki mesto ščiti pred poplavami, ostal odrezan od sveta in je skorajda neprimeren za življenje, zato se lokalne oblasti prizadevajo izseliti maloštevilne reveže, ki še vedno vztrajajo na tem območju. Del te skupnosti sta tudi naša glavna protagonista, ki se tako kot njuni sokrajani preživljata z ribolovom in rejo perutnine za zasebno rabo. Hushpuppy je igriva deklica, ki jo oče Wink vzgaja na precej neobičajen način. Punca namreč ne živi v isti baraki z očetom, ampak v improviziranem bivališču nekaj deset metrov stran. Večino dneva lahko po svobodni volji raziskuje okolico, sanjari o odsotni materi in se potaplja v magični svet otroške domišljije. Ko je oče v svoji baraki, je Hushpuppy navadno povabljena na kosilo, ko ga ni, si mora sama poiskati kaj za pod zob. Med opazovanjem dinamike njunega odnosa pomislimo, da je čudaški oče v mnogih situacijah neprimerno grob do otroka, vendar kmalu spoznamo, da se za takšno držo skriva nekaj več. Oče je hudo bolan in njegovi dnevi so šteti, zato želi deklico pripraviti na življenje v surovem okolju. Potem območje prizadene hudo neurje in morska voda zalije Bathtub. Obstanek v tako težkih okoliščinah postne ultimativni test dekličine pripravljenosti na čas, ko očeta ne bo zraven. 

Zveri… so v mnogih pogledih izjemen prvi film. Njegovo veličino najbolje dojamemo, ko ga postavimo ob bok 50 milijonske blockbuster neumnosti (vstavi poljuben naslov), ki v nobenem segmentu svojega filmskega tkiva ne nudi trohice izvirnosti, posebnosti in magičnosti, ki jo vedno znova iščemo v zgodbah, zapisanih na celuloidnih trakovih. Ja, magičnost je prava beseda, saj nas Zveri… že od prvih minut posesajo v hipnotičen, redkokdaj viden filmski imaginarij. Za učinkovito mešanje domišljije in realnosti, nadrealizma in surove stvarnosti, Zeitlin uporabi zorni kot 6-letne deklice, ki instantno osvoji naša srca. S svojimi razmišljanji o vesoljskem ravnovesju in malickovskimi analizami kroga življenja, ki so podane kot kratki voice-over povzetki, je Hushpuppy deklica, ki jo ne srečamo vsak dan. Za 6-letnico so takšna razmišljanja zagotovo nekoliko pretenciozna, vendar njene besede vseeno ne izzvenijo napačno, oziroma nerealno, saj se lepo skladajo s surrealističnim pridihom zgodbe in so v sozvočju z  vzpostavljenim vzdušjem. Brez dvoma gre dober del zaslug za uspešno funkcioniranje tako zastavljenega lika pripisati  neverjetni Quvenzhane Wallis, ki pred tem nastopom še nikoli ni stala pred kamerami. S podobnimi občutki me navdaja nastop Dwighta Henryja, prav tako naturščka, ki je pred sodelovanjem z Zeitlinom in njegovo ekipo nastopal za prodajnim pultom manjše neworleanške pekarne. Poglavje zase je odlična glasba, ki sta jo prispevala Dan Romer in Benh Zeitlin, ki je še dolgo po ogledu odmevala v moji glavi. Zveri… so sporočilno zelo širok film, v katerem lahko prepoznamo veliko motivov in izpeljemo nešteto razlag in interpretacij. Prav njegova ambiciozna vseobjemajoča zasnova je v mojih očeh tudi njegova najšibkejša točka, saj takšen pristop, s katerem Zeitlin za vsako ceno želi spregovoriti o višjih resnicah, ima za stranski učinek očitno pomanjkanje fokusa. Zveri… so film, ki nam ponudi veliko občudovanja vrednih stvari, vendar mu njegova širina prepreči dosego čustvenega vrhunca. Ob takšnem filmu želim na koncu biti zlomljen, hočem, da boli… In, ne me narobe razmeti, bolelo je, a vseeno ne tako močno, kot bi lahko. A to sem le jaz, zato je vedno najbolje, da si mnenje ustvarite sami. Konec koncev je namen teh zapisov opozoriti na filme, ki so vredni ogleda in pozornosti in Zveri… so preteklem letu brez dvoma bile ena najbolj sijočih zvezd filmskega vesolja.

Ocena:

Sundance 2013 - 3. del

Netekmovalna sekcija Premiere je tradicionalno zapolnjena z zelo zanimivimi filmi in tudi letos je kar nekaj celovečercev, ki delujejo zelo obetavno, zato bom na kratko izpostavil nekaj naslovov, ki se mi zdijo še posebej zanimivi.  Richard Linklater se vrača v Sundance, s sklepnim delom trilogije, ki bo ogrela srca romantičnih duš. Before Sunrise (1995) je svojo pot začel prav tam, devet let kasneje je premiero doživel Before Sunset in točno devet let kasneje smo dobili še sklepno dejanje - Before Midnight. Dela Michaela Winterbottoma so zame vedno magnet, zato tudi njegova vnovična kolaboracija s Stevom Cooganom deluje zelo obetavno. The Look of Love v precep vzame življenje milijonarja Paula Raymonda, ki je svoje milijone zaslužil s pornografijo. Tudi Lovelace je neposredno povezan s pornografijo, saj pripoveduje avtobiografsko zgodbo Linde Lovelace, ki je zaslovela z nastopom v kultnem porniču Globoko grlo.

Z veliko zanimanja pričakujem tudi prvi hollywoodski projekt legendarnega Chan-wook Parka, četudi se tovrstni izleti redkokdaj končajo uspešno. Njegovem Stokerju sem že posvetil nekaj vrstic na tem blogu, ki jih lahko preberete tukaj. Čeprav Shia LaBeoufa ne sodi me moje priljubljene igralce, njegova najnovejša vlogo v filmu z naslovom The Necessary Death of Charlie Countryman, režiserskega debitanta Fredrika Bonda, zbuja dobre občutke. LaBeouf se nekje v vzhodni Evropi zaljubi v dekle nasilnega gangsterja in zaljubljenca za petami kmalu imata Madsa Mikkelsena in Tila Schweigerja. David Gordon Green je nekoč obetal veliko. Potem je začel snemati neumnosti tipa Your Highness in izgubil dobršen del ugleda, ki ga je užival na začetku kariere. Mogoče je njegov novi film Prince Avalanche prelomnica, na kateri bo Green začel povratek na stare pozicije.

The Inevitable Defeat of Mister and Pete je novi film Georgea Tillmana Jr.,  ki me je na zadnje pozitivno presenetil s krimi dramo Faster (2010). Njegov novi izdelek je socialno angažirana drama, zgodba o prijateljstvu dveh fantov, ki ju druži enaka usoda. Potem ko njuni materi odpelje policija, se morata sama znajti in preživeti na brooklynskih ulicah. Joseph Gordon-Levitt  je ljubljenec Sundancea, zato je povsem logično, da se bo premiera njegovega režiserskega prvenca Don Jon's Addiction, zgodila v Park Cityju. Joseph igra moškega, ki svojo odvisnost od pornografije poskuša prebroditi s pomočjo dveh popolnoma različnih žensk. Ena je Julianne Moore, druga Scarlett Johansson. Potencialno zanimiva naslova sta The Way, Way Back (Režija: Nat Faxon in Jim Rash) in The East, ki ga podpisuje talentirani Zal Batmanglij (Sound of My Voice). jOBS  je biografija pokojnega Steve Jobsa z Ashtonom Kutcherjem v glavni vlogi, ki bo zagotovo deležna velike pozornosti, čeprav močno dvomim, da se tukaj skriva kakšen presežek. Ravno nasprotne občutke imam ob povratku Jane Campion (Sweetie, Piano, Holy Smoke), ki bo v Park Cityju predstavila  6-urno sago Top of the Lake, ki govori o preiskavi izginotju 15-letne nosečnice, ki jo vodi talentirana detektivka oddelka za kriminaliteto med mladostniki.

  

                         

--------------

Premiere

--------------

A.C.O.D.
Režija: Stuart Zicherman
Igrajo:  Adam Scott, Richard Jenkins, Catherine O'Hara, Amy Poehler, Mary Elizabeth Winstead, Clark Duke

Before Midnight
Režija: Richard Linklater
Igrajo: Ethan Hawke, Julie Delpy, Xenia Kalogeropoulou, Ariane Labed, Athina Rachel Tsangari

Big Sur 
Režija in scenarij: Michael Polish
Igrajo: Jean-Marc Barr, Kate Bosworth, Josh Lucas, Radha Mitchell, Anthony Edwards

Breathe In
Režija: Drake Doremus
Igrajo: Guy Pearce, Felicity Jones, Amy Ryan, Mackenzie Davis

Don Jon's Addiction
Režija in scenarij: Joseph Gordon-Levitt)
Igrajo: Joseph Gordon-Levitt, Scarlett Johansson, Julianne Moore, Tony Danza, Glenne Headly

The East
Režija: Zal Batmanglij
Igrajo: Brit Marling, Alexander Skarsgård, Ellen Page, Toby Kebbell, Shiloh Fernandez

The Inevitable Defeat of Mister and Pete 
Režija: George Tillman Jr.,
Igrajo: Skylan Brooks, Ethan Dizon, Jennifer Hudson, Jordin Sparks, Anthony Mackie

jOBS 
Režija: Joshua Michael Stern
Igrajo: Ashton Kutcher, Dermot Mulroney, Josh Gad, Lukas Haas, J.K. Simmons, Matthew Modine

The Look of Love 
Režija:: Michael Winterbottom
Igrajo: Steve Coogan, Anna Friel, Imogen Poots, Tamsin Egerton

Lovelace
Režija: Rob Epstein, Jeffrey Friedman
Igrajo: Amanda Seyfried, Peter Sarsgaard, Hank Azaria, Adam Brody, James Franco, Sharon Stone

The Necessary Death of Charlie Countryman 
Režija: Fredrik Bond
Igrajo: Shia LaBeouf, Evan Rachel Wood, Mads Mikkelsen, Rupert Grint, James Buckley, Til Schweiger

Prince Avalanche 
Režija in scenarij: David Gordon Green
Igrajo: Paul Rudd, Emile Hirsch

Stoker 
Režija:  Park Chan-Wook
 Igrajo: Mia Wasikowska, Matthew Goode, Dermot Mulroney, Jacki Weaver, Nicole Kidman

Sweetwater 
Režija: Logan Miller, Noah Miller
Igrajo: Ed Harris, January Jones, Jason Isaacs, Eduardo Noriega, Steven Rude, Amy Madigan

Top of the Lake
Režija: Jane Campion, Garth Davis
Igrajo: Elisabeth Moss, Holly Hunter, Peter Mullan, David Wenham

Two Mothers 
Režija: Anne Fontaine
Igrajo: Naomi Watts, Robin Wright, Xavier Samuel, James Frechevile

Very Good Girls 
Režija in scenarij: Naomi Foner
Igrajo: Dakota Fanning, Elizabeth Olsen, Boyd Holbrook, Demi Moore, Richard Dreyfuss, Ellen Barkin

The Way, Way Back 
Režija in scenarij: Nat Faxon, Jim Rash
Igrajo: Steve Carell, Toni Collette, Allison Janney, Sam Rockwell, Maya Rudolph, Liam James

--------------

Next <=>

--------------

Blue Caprice
Režija: Alexandre Moors
Igrajo: Isaiah Washington, Tequan Richmond, Joey Lauren Adams, Tim Blake Nelson

Computer Chess 
Režija: Andrew Bujalski
Igrajo: Patrick Riester, Myles Paige, James Curry, Robin Schwartz, Gerald Peary

Escape from Tomorrow
Režija: Randy Moore
Igrajo: Roy Abramsohn, Elena Schuber, Katelynn Rodriguez, Annet Mahendru, Danielle Safady

I Used to Be Darker 
Režija: Matthew Porterfield
Igrajo Deragh Campbell, Hannah Gross, Kim Taylor, Ned Oldham, Geoff Grace, Nick Petr

It Felt Like Love
Režija:: Eliza Hittman
Igrajo: Gina Piersanti, Giovanna Salimeni, Ronen Rubinstein, Jesse Cordasco, Nick Rosen

Milkshake
Režija: David Andalman
Igrajo: Tyler Ross, Shareeka Epps, Georgia Ford, Eshan Bay, Leo Fitzpatrick, Danny Burstein

Newlyweeds
Režija: Shaka King
Igrajo: Amari Cheatom, Trae Harris, Tone Tank, Colman Domingo, Isiah Whitlock Jr.

Pit Stop
Režija: Yen Tan
Igrajo: Bill Heck, Marcus DeAnda, Amy Seimetz, John Merriman, Alfredo Maduro, Corby Sullivan

A Teacher
Režija: Hannah Fidell
Igrajo: Lindsay Burdge, Will Brittain, Jennifer Prediger, Jonny Mars, Julie Phillips, Chris Dubeck

This is Martin Bonner
Režija: Chad Hartigan
Igrajo: Paul Eenhoorn, Richmond Arquette, Sam Buchanan, Robert Longstreet, Demetrius Grosse

------------

Spotlight

------------

Lemale et ha'halal (Fill the Void) 
Režija: Rama Burshtein
Igrajo: Hadas Yaron, Yiftach Klein, Irit Sheleg, Chaim Sharir, Razia Israeli

Gangs of Wasseypur 
Režija: Anurag Kashyap
Igrajo: Manoj Bajpai, Nawazuddin Siddique, Richa Chadda, Huma Qureshi, Tigmanshu Dhulia

The Gatekeepers (documentarni)
Režija: Dror Moreh

Mud 
Režija: Jeff Nichols
Igrajo: Matthew McConaughey, Tye Sheridan, Jacob Lofland, Reese Witherspoon

No
Režija: Pablo Larraín
Igrajo: Gael García Bernal, Alfredo Castro, Antonia Zegers, Luis Gnecco, Marcial Tagle

Sightseers 
Režija: Ben Wheatley
Igrajo: Alice Lowe, Steve Oram

Stories We Tell (documentarni)
Režija: Sarah Polley

------------------------------

Park City at Midnight

------------------------------

Ass Backwards 

Režija: Chris Nelson

Igrajo: June Diane Raphael, Casey Wilson, Vincent D'Onofrio, Alicia Silverstone, Jon Cryer, Brian Geraghty

Hell Baby 

Režija: Robert Ben Garant, Thomas Lennon

Igrajo: Rob Corddry, Leslie Bibb, Keegan Michael Key, Riki Lindhome, Paul Scheer, Rob Huebel

In Fear

Režija: Jeremy Lovering

Igrajo: Alice Englert, Iain De Caestecker, Allen Leech

kink (documentarni) 

Režija: Christina Voros

The Rambler 

Režija: Calvin Lee Reeder

Igrajo: Dermot Mulroney, Lindsay Pulsipher, Natasha Lyonne, James Cady, Scott Sharot

S-VHS 

Režija: Simon Barrett, Adam Wingard, Edúardo Sanchez, Gregg Hale, Timo Tjahjanto, Gareth Huw Evans, Jason Eisener

Igrajo: Adam Wingard, Lawrence Levine, L.C Holt, Kelsy Abbott, Hannah Hughes

Virtually Heroes 

Režija: GJ Echternkamp

Igrajo: Robert Baker, Brent Chase, Katie Savoy, Mark Hamill, Ben Messmer

We Are What We Are 

Režija: Jim Mickle

Igrajo: Bill Sage, Ambyr Childers, Julia Garner, Michael Parks, Wyatt Russell, Kelly McGillis

------------------

New Frontier

------------------

Charlie Victor Romeo 

Režija: Robert Berger, Karlyn Michelson

Igrajo: Patrick Daniels, Irving Gregory, Noel Dinneen, Sam Zuckerman, Debbie Troche, Nora Woolley

Larzanandeye charbi (Fat Shaker) 

Režija: Mohammad Shirvani

Igrajo: Levon Haftvan, Maryam Palizban, Hassan Rostami, Navid Mohammadzadeh

Halley

Režija: Sebastian Hofmann

igrajo: Alberto Trujillo, Lourdes Trueba, Hugo Albores

Interior. Leather Bar. 

Režija: Travis Mathews, James Franco

Igrajo: Val Lauren, James Franco, Travis Mathews, Christian Patrick, Brenden Gregory

Le meteore (The Meteor) 

Režija: François Delisle

Igrajo: Noémie Godin Vigneau, François Delisle, Laurent Lucas, Brigitte Pogonat, François Papineau, Andrée Lachapel

Sundance 2013 - 2. del

-----------------------------

World Cinema Dramatic

-----------------------------

Krugovi (Circles)

Država: Srbija, Nemčija, Francija, Hrvaška, Slovenija

Režija: Srdan Golubović

Scenarij: Srdjan Koljević, Melina Pota Koljević

Igrajo: Vuk Kostić, Nebojša Glogovac, Aleksandar Berček, Leon Lučev, Hristina Popović

Srbski režiser Srdan Golubović (Past, Absolutnih sto), je prvi balkanski režiser, ki mu je uspelo priti v tekmovalni program Sundancea. Njegov najnovejši film se odvija v času bosanske vojne in se osredotoča na posledice herojskega dejanja Srba iz nekega bosanskega mesta, ki reši življenje svojemu bošnjaškemu someščanu. Človeško dejanje v času vojne  šteje kot simpatiziranje s sovražnikom in ima smrtonosne posledice.

Crystal Fairy

Država: Čile

Režija in scenarij: Sebastián Silva

Igrajo: Michael Cera, Gabby Hoffmann, Juan Andrés Silva, José Miguel Silva, Agustín Silva

Čilski režiser Sebastián Silva (Služkinja, zmagovalni film iz leta 2009), bo odprl to mednarodno sekcijo z zgodbo o zdolgočasenemu mladeniču Jamieju, ki se v družbi dveh prijateljev odpravi na potovanje po režiserjevi deželi. Američani se odpravijo proti severu, kjer naj bi našli legendarni šamanistični halucinogen.

Il Futuro (The Future)

Država: Čile, Nemčija, Italija, Španija

Režija in scenarij: Alicia Scherson

Igrajo: Manuela Martelli, Rutger Hauer, Luigi Ciardo, Nicolas Vaporidis, Alessandro Giallocosta

Po smrti njunih staršev se Bianca in njen brat Tomas soočata s težavnim odraščanjem na rimskih ulicah. Potem Bianca sreča skrivnostneža, ki je nekoč zmagal v izboru Mr. Universe in vstopi v njegov temačni svet.

Houston

Država: Nemčija

Režija in scenarij: Bastian Günther

Igrajo: Ulrich Tukur, Garret Dillahunt, Wolfram Koch, Jenny Schily, Jason Douglas, Jens Münch

Clemens Trunschka je alkoholik, ki išče ustrezne kadre za velike korporacije. Zadnje čase mu posli ne gredo najbolje, tudi v njegovem zakonu odnosi niso ravno dobri. Posli ga pripeljejo v Huston, kjer ga odvisnost od pijače pripelje na življenjsko prelomnico.

Jiseul

Država: Južna Koreja

Režija in scenarij: Muel O

Igrajo: Min-chul SUNG, Jung-won YANG, Young-soon OH, Soon-dong PARK, Suk-bum MOON

Korejski polotok. Piše se leto 1948 in napetost med severom in jugom je vedno večja. Vojska išče in pobija komuniste, zato 120 miroljubnih prebivalcev majhne vasice pobegne pred vojsko in poišče zavetišče v neki jami v hribovju. Vaščani v težkih okoliščinah preživijo celih 60 dni, strah pred smrtjo pa jim da moč in pogum, za boj z mrazom in lakoto.

Nieulotne  (Lasting)

Država: Poljska, Španija

Režija in scenarij: Jacek Borcuch

Igrajo: Jakub Gierszal, Magdalena Berus, Angela Molina

Michal in Katarina sta se poznala med študentskim delom v Španiji. Tisto poletje je njuna ljubezen cvetela, vse dokler Michal ni doživel neprijetnega dogodka, ki ga ni želel deliti s Katarino. Tudi Katarina ima svojo skrivnost in po vrnitvi na Poljsko teža, ki jo s seboj prinaša življenje s skrivnostjo, že pošteno maje temelje njune ljubezni.

Metro Manila

Država: VB, Filipini

Režija: Sean Ellis

Scenarij: Sean Ellis, Frank E. Flowers

Igrajo: Kevin Paulo, Julian Dennison, Jacek Koman, Alistair Browning

Metro Manila je tretji film Britanca Seana Ellisa, ki je s prvencem Cashback (2006) pustil zelo dober vtis. Njegova najnovejša stvaritev pripoveduje zgodbo kmeta Oskarja, ki se v iskanju boljšega življenja skupaj z družino preseli v filipinsko prestolnico. Po začetnih nevšečnostih Oscar dobi službo varnostnika pri podjetju, ki v blindiranih vozilih prevaža denar in druge dragocenosti. Oscar je sprva zelo srečen, vendar začetno navdušenost kmalu zamenja zaskrbljenost, saj novo delovno mesto s seboj prinaša številne nevarnosti.

Shopping

Država:  Nova Zelandija

Režija in scenarij: Mark Albiston, Louis Sutherland

Igrajo: Kevin Paulo, Julian Dennison, Jacek Koman, Alistair Browning

V osrčju te novozelandske drame stoji zgodba o bratski ljubezni. Najstniški Willie in njegov mlajši bratec Solomon imata resne težave z očetom, s katerim nikakor ne najdeta skupnega jezika. Njun oče je neprijeten in pogosto nasilen moški, zato si Willie v skupini manjših kriminalcev najde nadomestno družino. Ta mu ponuja več ljubezni, kot jo je kdajkoli čutil v domačem okolju in  Solomon je pravzaprav edini razlog, zaradi katerega Willie še vedno prenaša očetove svinjarije.

Soldate Jeannette (Soldier Jane)

Država: Avstrija

Režija in  scenarij: Daniel Hoesl

Igrajo: Johanna Orsini-Rosenberg, Christina Reichsthaler, Josef Kleindienst, Aurelia Burckhardt

Mladi Avstrijec Daniel Hoesl, ki se je obrti učil pri slavnemu rojaku Ulrichu Seidlu (prvi asistent režije pri trilogiji Paradiž) v svojem prvencu v središče postavi dve mladi ženski. Fanni živi v mestu, na visoki nogi in lahko si privošči skoraj vse, kar ji pride na misel. Anna živi na odmaknjeni farmi v avstrijskih Alpah in sanja o stvareh, ki jih ima Fanni. Ko se Fanni nekega dne odpravi v gore, jo splet okoliščin združi z Anno.

There Will Come a Day

Država: Italija, Francija

Režija: Giorgio Diritti

Scenarij: Giorgio Diritti, Fredo Valla, Tania Pedroni

Igrajo: Jasmine Trinca, Anne Alvaro, Pia Engleberth

Mlada Augusta preživlja krizo, ki jo želi čimprej pustiti za seboj. Zato se odpravi v Brazilijo, kjer bo poskušala najti smisel življenja. V sklopu misije, ki jo organizira katoliška človekoljubna organizacija se odpravi v deževni gozd, v revne vasi ob Amazonki, kjer bo s svojim delom pomagala revežem, ki živijo na eksistencialnem robu.

Wajma (An Afghan Love Story)

Država: Afganistan

Režija in scenarij: Barmak Akram

Igrajo: Wajma Bahar, Mustafa Abdulsatar, Haji Gul, Breshna Bahar

Kraj dogajanja - Kabul. Mlad moški zapelje dekle, končata v postelji. Vse lepo in prav, dokler mu punca ne pove, da je noseča. Takrat fant pod vprašaj postavi njeno čast in se začne spraševati, ali je on zares bil prvi. Nato se v zgodbo vključi se ponosni oče nesrečnega dekleta in izbruha nasilja se več ne da ustaviti.

What They Don't Talk About When They Talk About Love

Država: Indonezijia

Režija in scenarij: Mouly Surya

Igrajo: Nicholas Saputra, Ayushita Nugraha, Karina Salim, Anggun Priambodo

Filmska zgodba, ki raziskuje ljubezen in ljubezenske zagate varovancev srednje šole za gluhe in slepe.  

-----------------------------------

World Cinema Documentary

-----------------------------------

Fallen City

Država: Kitajska

Režija: Qi Zhao)

Fire in the Blood

Država:  Indija

Režija: Dylan Mohan Gray

Google and the World Brain

Država:  Španija, VB

Režija: Ben Lewis

The Machine Which Makes Everything Disappear

Država: Gruzija, Nemčija

Režija: Tinatin Gurchiani

The Moo Man

Država: VB

Režija: Andy Heathcote, Heike Bachelier

Pussy Riot – A Punk Prayer

Država: Rusija, VB

Režija: Mike Lerner, Maxim Pozdorovkin

A River Changes Course

Država: Kambodža, ZDA

Režija: Kalyanee Mam

Salma

Država: VB, Indija

Režija: Kim Longinotto

The Square (Al Midan)

Država:  Egipt, ZDA

Režija: Jehane Noujaim

The Stuart Hall Project

Država: VB

Režija: John Akomfrah

The Summit

Država: Irska, VB

Režija: Nick Ryan

Who is Dayani Cristal?

Država: VB

Režija: Marc Silver

Sundance 2013 - 1. del

Od 17. do 27. januarja Park City znova gosti najpomembnejši festival neodvisnega filma. Letos nekoliko zamujam s predstavitvijo novih neodvisnih biserčkov, vendar se bom v prihodnjih dneh potrudil popraviti stvari in na kratko predstaviti sodelujoče v tistih najpomembnejših sekcijah. Danes začenjam z sekcijama  U.S Dramatic in U.S. Documentary, jutri pa nadaljujem s filmi v mednarodni konkurenci. Tretji prispevek bo posvečen sekcijami Next (<=>), New Frontier Film, Park City at Midnight, Premiere in Spotlight.

----------------

U.S Dramatic

----------------

Afternoon Delight

Režija in scenarij: Jill Soloway

Igrajo: Kathryn Hahn, Juno Temple, Josh Radnor, Jane Lynch

Jill Soloway se je po desetletni karieri na televiziji odločila preizkusiti v režiserskih vodah. Izkušnje je nabirala s producentskim in scenarističnim delom, najbolj zveneči naslov v njenem življenjepisu je sodelovanje pri HBO-jevi seriji Pod Rušo (2001–2005). Kathryn Hahn igra zdolgočaseno gospodinjo, ki želi nekoliko pretresti svoje življenje, zato poskuša pomagati mladi slačipunci (Juno Temple), ko ji ponudi delo varuške.

Ain't Them Bodies Saints

Režija in scenarij: David Lowery

Igrajo: Rooney Mara, Casey Affleck, Ben Foster, Nate Parker, Keith Carradine

Čeprav David Lowery sodi med izkušenejše režiserje tekmovalne sekcije, o njem ne znam povedati veliko. Mogoče se bo vse spremenilo po njegovem tretjem filmu, v katerem Rooney Mara (Ruth) in Casey Affleck (Bob) igrata mlad par, ki ju po kriminalnem pohodu aretirajo v teksaškem hribovju. Bob prevzame vso krivdo nase in konča v zaporu. Štiri leta kasneje pobegne iz ječe in začne iskati Ruth in njuno hčerko, rojeno med njegovim bivanjem za rešetkami.

Austenland

Režija: Jerusha Hess

Scenarij: Jerusha Hess, Shannon Hale

Igrajo: Keri Russell, JJ Feild, Bret McKenzie, Jennifer Coolidge, Georgia King 

Jerusha Hess je najbolj znana kot ko-scenaristka odličnega Napoleon Dynamite, ki ga je režiral njen mož Jared Hess. Zdaj se tudi ga. Hess se uradno podaja v režiserske vode s prvencem o ženski (Keri Russell), ki je obsedena z vsem, ki je na kakršenkoli način povezano z BBC-jevo produkcijo Prevzetnosti  in pristranost (Pride and Prejudice). V iskanju popolnega moškega se odpravi v tematski park, posvečen Jane Austen.

C.O.G. 

Režija in scenarij: Kyle Patrick Alvarez

Igrajo: Jonathan Groff, Denis O'Hare, Corey Stoll, Dean Stockwell, Casey Wilson 

Kyle Patrick Alvarez, ki je nase opozoril s prvencem Easier with Practice (2009), nam predstavlja zgodbo o mladem nadutežu, ki se odpravi na neko oregonsko plantažo, kjer bo čez poletje nabiral sadje. Družbo bi mu morala delati prijateljica Jennifer, ki ga v zadnjem trenutku pusti na cedilu. Med delom na plantaži se bo mladenič prvič soočil z resničnim svetom, v katerem ni veliko razumevanja za njegove muhe.      

Concussion 

Režija in scenarij: Stacie Passon

Igrajo: Robin Weigert, Maggie Siff, Johnathan Tchaikovsky, Julie Fain Lawrence

Prvenec režiserke Stacie Passon se ukvarja s krizo srednjih let, ki jo prestaja štirideset in nekaj letna lezbijka Abby. Ja, tudi istospolni zakoni niso imuni na krizo srednjih let, saj Abby naenkrat spozna, da potrebuje več, od urejenega življenja v mirnem predmestju. Zato si poišče popestritev in začne živeti dvojno življenje, ki jo pripelje v svet prostitucije za ženske.     

Emanuel and the Truth About Fishes

Režija in scenarij: Francesca Gregorini

Igrajo: Kaya Scodelario, Jessica Biel, Alfred Molina, Frances O'Connor, Jimmi Simpson

Drugi celovečerec Francesce Gregorini je zgodba o težavni in čustveni najstnici Emanuel, ki živi z očetom in mačeho. Nato se v soseščino preseli nova prikupna soseda, ki Emanuel neverjetno spominja na njeno pokojno mater, ki je umrla med porodom.  

Fruitvale

Režija in scenarij: Ryan Coogler

Igrajo: Michael B. Jordan, Octavia Spencer, Melonie Diaz, Ahna O'Reilly, Kevin Durand

Pripoved posneta po resničnih dogodkih se osredotoča na zadnji dan v življenju 22-letnega Oscarja Granta. Zgodba se začne na zadnji dan iztekajočega se leta 2008 in se konča v zgodnjih jutranjih urah novega leta, ko so policisti na postaji podzemne železnice nepremišljeno ustrelili nesrečnega Granta.

In a World... 

Režija in scenarij: Lake Bell

Igrajo: Lake Bell, Demetri Martin, Rob Corddry, Michaela Watkins, Ken Marino

Prvenec Lake Bell je komedija (Lake je sama spisala scenarij in odigrala glavno vlogo), ki nas pelje med glasovne posebneže, oziroma ljudi, ki zaradi specifičnosti svojega glasu gradijo kariere v svetu filmskih napovednikov, reklam, sinhroniziranih prevodov in podobnih reči. Carol je ena izmed teh ljudi, ki se na poti do uspeha mora spopasti s prevelikimi egi, seksizmom in družinsko disfunkcijo.  

Kill Your Darlings

Režija: John Krokidas

Scenarij: Austin Bunn, John Krokidas

Igrajo: Daniel Radcliffe, Dane DeHann, Ben Foster, Michael C. Hall, Jack Huston, Elizabeth Olsen

Film o nastanku t.i. beatniške generacije, skupine ameriških književnikov, ki je nastala kmalu po koncu druge svetovne vojne. Dela teh avtorjev so večinoma avtobiografske narave, zaznamovana s spolnostjo in drogami, usmerjena proti  tradicionalnim vrednotam in normam. V zgodbo nas vpelje mladi Allen Ginsberg, ki preko sošolca Luciena Carra spoznava čari bohemskega življenja in se začne družiti z mladimi poeti kot so Jack Kerouac in William Burroughs.

The Lifeguard

Režija in scenarij: Liz W. Garcia

Igrajo: Kristen Bell, Mamie Gummer, Martin Starr, Alex Shaffer, Amy Madigan, Joshua Harto

Leigh (Kristen Bell) je newyorška novinarka, ki živi na videz popolno življenje. Nad njenim življenjem se nabirajo temni oblaki, porazi v službi in ljubezni se kar vrstijo in Leigh se odloči vrniti domov, v mirno mestece v Connecticutu. Njen rojstni kraj je edino mesto, kjer se je kdajkoli počutila srečno, zato se vrne k staršem, v svojo dekliško sobo in se zaposli kot reševalka na lokalnem kopališču. Tam spozna problematičnega najstnika in z njim začne nevarno razmerje.  

May in the Summer 

Režija in scenarij: Cherien Dabis

Igrajo: Cherien Dabis, Hiam Abbass, Bill Pullman, Alia Shawkat, Nadine Malouf

Kar dolgo smo čakali na novi film Cherien Dabis. Prikupna režiserka, ki nas je pred leti navdušila z odlično priseljensko dramo Amreeka, bo v Park Cityju predstavila svoj drugi celovečerec, ki po drobnogled znova vzame življenja arabskih priseljencev v Ameriki. May je uspešna pisateljica in sofisticirana Newyorčanka, zaročena z moškim, ki ji lahko ponudi vse, kar May išče pri partnerju. A ko se vrne v Jordanijo in začne z načrtovanjem poroke, stvari počasi začenjajo uhajati izpod nadzora. Njena mati je predana katoličanka, ki nasprotuje poroki z muslimanom, ozračje v družini pa je dovolj napeto tudi brez sporne poroke.

Mother of George

Režija: Andrew Dosunmu

Scenarij: Darci Picoult

Igrajo: Isaach De Bankolé, Danai Gurira, Tony Okungbowa, Yaya Alafia

Drugi film nigerijskega režiserja Andrewa Dosunmuja je drama o ženski, ki jo njen bodoči mož, lastnik majhne nigerijske restavracije, pripelje v Ameriko. Po tradicionalni nigerijski poroki se mlada Adenike prilagaja na življenje v novem okolju. Meseci minevajo in dejstvo, da še ni noseča, vedno bolj obremenjuje njun zakon. 

The Spectacular Now 

Režija: James Ponsoldt

Scenarij: Scott Neustadter, Michael H. Weber

Igrajo: Miles Teller, Shailene Woodley, Brie Larson, Jennifer Jason Leigh, Mary Elizabeth Winstead

James Ponsoldt se vrača v Park City s svojim tretjim celovečercem, zgodbo o adolescenci, odraščanju in ljubezni. Sutter Keely je zadovoljen s svojim življenjem. Hodi v zadnji letnik srednje šole, je popularen, ima punco in službo, s katero je zadovoljen. Nato ga zapusti dekle in Sutter začne svojo žalost utapljati v izdatnih količinah alkohola. Naslednje jutro se zbudi s hudim mačkom, v objemu Aimee Finicky, ki je po njegovem prepričanju daleč pod njegovimi standardi.  

Touchy Feely

Režija in scenarij: Lynn Shelton

Igrajo: Rosemarie DeWitt, Allison Janney, Ron Livingston, Scoot McNairy, Ellen Page

Že uveljavljena Lynn Shelton (Humpday, Your Sister's Sister) je ponovno tukaj, z zgodbo o masažni terapevtki, ki naenkrat več ne prenese stika s telesi svojih pacientov. Nekako istočasno njen precej neuspešni brat, sicer zobozdravnik, dobi neverjetno sposobnost zdravljenja z dotikom. Zelo obetavna igralska zasedba in dobre izkušnje z režiserkinim minulim delom obljubljajo še eno zanimivo filmsko štorijo.

Toy's House 

Režija: Jordan Vogt-Roberts

Scenarij: Chris Galletta

Igrajo: Nick Robinson, Gabriel Basso, Moises Arias, Nick Offerman, Megan Mullally

Še en celovečerni prvenec, ki pripoveduje zgodbo uporniškega najstnika, ki več ne želi prenašati očetovega vmešavanja v njegovo življenje. Zato se skupaj z najboljšim prijateljem Patrickom in čudaškim sovrstnikom Biaggiom odpravi v gozd, kjer bo začel novo, neodvisno življenje.

Upstream Color

Režija in scenarij: Shane Carruth

Igrajo: Amy Seimetz, Shane Carruth, Andrew Sensenig, Thiago Martins

Še en film, ki me na račun minulega dela avtorja Shanea Carrutha (Primer), navdaja z optimizmom. Tudi tokrat je zgodba nekoliko čudaška in jo je težko smiselno povzeti. Recimo, da je v zadevo vpleteno skrivnostno mamilo, ki nepričakovano združi moškega in žensko. Kako, zakaj in na kakšnem nivoju, vam zaenkrat žal ne morem razkriti.  

---------------------

U.S. Documentary

---------------------

99% – The Occupy Wall Street Collaborative Film 

Režija: Audrey Ewell, Aaron Aites, Lucian Read, Nina Kristic why.

After Tiller

Režija: Martha Shane, Lana Wilson

American Promise

Režija: Joe Brewster, Michèle Stephenson

Blackfish

Režija: Gabriela Cowperthwaite

Blood Brother

Režija: Steve Hoover

Citizen Koch

 Režija: Carl Deal, Tia Lessin

Cutie and the Boxer

Režija: Zachary Heinzerling

Dirty Wars

Režija:  Richard Rowley

Gideon’s Army 

Režija: Dawn Porter 

God Loves Uganda

Režija: Roger Ross Williams

The Good Life

Režija: Sean Fine, Andrea Nix Fine.

Inequality for All

Režija: Jacob Kornbluth

Manhunt

Režija: Greg Barker

Narco Cultura

 Režija: Shaul Schwarz

Twenty Feet From Stardom

 Režija: Morgan Neville

Valentine Road

 Režija: Marta Cunningham