Wrong (2012)

Slovenski naslov: Narobe svet
Država: Francija, ZDA
Leto: 2012
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 94', Imdb
Režija: Quentin Dupieux
Scenarij: Quentin Dupieux
Igrajo: Jack Plotnick, Eric Judor, Alexis Dziena, Steve Little, William Fichtner

In zdaj nekaj povsem drugačnega. Prva asociacija — Monty Python, seveda. Mogoče še najboljša primerjava za tisto, kar dela gospod Quentin Dupieux. Človek, ki me je ujel nepripravljenega z  Gumo (Rubber, 2010), je lani predstavil svoj tretji celovečerec , ki smo ga imeli priložnost videti na lanskem LIFFu. Psihopatska pnevmatika z uničevalno telepatsko močjo je zame bila očitno preveč odbita, zato sem (pre)dolgo okleval, preden sem končno odločil spoznati Narobe svet, naslednji projekt dotičnega gospoda. Kratki povzetek zgodbe ne pomaga veliko, saj je z besedami izjemno težko pričarati vse dimenzije nenavadnosti naslovne stvaritve. V najbolj grobih črtah lahko rečemo, da je Narobe svet zgodba o Dolphu Springerju (Jack Plotnick), ki se nekega jutra zbudi in ugotovi, da je njegov najboljši štirinožni prijatelj Paul izginil neznano kam. Iz preprostega izhodišča iskanja izgubljenega psa Dupieux zgradi neverjetno zabavno, z nadrealizmom prepojeno dogodivščino, v kateri srečujemo nenavadne like in se prebijamo skozi težko razložljive, nemalokrat nesmiselne okoliščine in dogodke. Mogoče bo najbolje, če vam za pokušino ponudim delček Springerjevega dneva, oziroma jutra, če sem bolj natančen. Mogoče boste potem lažje sprejeli odločitev, ali je Narobe svet material, v katerem utegnete uživati. Zgodba Dolpha Springerja se začne standardno, tako kot vsak drug dan glavnega junaka — natanko ob 7:60 zjutraj. Toda tistega usodnega dne Paula ni bilo nikjer. Dolph je iskal po soseščini, preveril pri sosedu, če je mogoče videl njegovega psa, a izvedel ni nič. V upanju, da se bo Paul kmalu vrnil, se je usedel na verando in pregledoval prispelo pošto. Prevzemale so ga črne misli, zato je pograbil reklamni letak in poklical Jesus Organic Pizza, novega ponudnika na lokalnem trgu dostave hrane na dom. Naslednje vrstice so rekonstrukcija Dolphovega pogovora z dispečerko Emmo, ki sprejema naročila in ves čas njunega pogovora ohranja visoko raven prijaznosti in ustrežljivosti.

Emma:
Jesus Organic Pizza. Moje ime je Emma.
Kako vam lahko pomagam?

Dolph:
Je to picerija?

Emma:
Tako je. Ravnokar smo začeli s poslovanjem.
Ali želite naročiti kaj za pod zob?

Dolph:
Ne, zaenkrat nisem lačen.

Emma:
Potem lahko pokličete kasneje.

Dolph:
No... Mogoče. Najprej bi želel izvedeti kaj več o vaši restavraciji.
Zanima me recimo...  Kdo dostavlja pizzo?

Emma:
Dostavljalec, gospod.

Dolph:
S kombijem?

Ema:
Ne, z avtom.

Dolph:
Kako jo dostavi?  V vrečki?

Emma:
Ne. V škatli.

Dolph:
OK. Torej, v tistih kartonskih škatlah z logom.

Emma:
Tako je.

Dolph:
Čisto mimogrede me zanima, kakšen je vaš  logo?

Emma:
Naš logo je zajec na motorju.

Dolph:
Enako kot na letaku?

Emma:
Tako je.

Dolph:
Zakaj zajec?

Emma:
Mislim, da simbolizira hitrost dostave, vendar nisem prepričana.
Lahko preverim pri šefu, če želite?

Dolph:
Ja, to bi bilo lepo.

Emma:
V redu. Počakajte, prosim.

Emma:
Gospod!

Dolph:
Da?

Emma:
Šef je potrdil, da je zajec. Dejansko simbolizira hitrost. Prav sem imela.

Dolph:
Ok.

Emma: 
Zdaj lahko naročite, ali pokličete nazaj, ko boste zares lačni?

Dolph:
Ko malo pomislim, nekaj mi ni jasno pri vašem logu.

Emma:
Kaj pa?

Dolph:
Razumel sem poanto z zajcem in hitrostjo, ampak…
Zakaj motor? Zajec je itak dovolj hiter, zato mi to z motorjem deluje pretirano.
A vam to ni čudno?

Emma:
Hmm. Če sem iskrena, tega nisem niti opazila.
Zdaj ko ste omenili, še meni deluje čudno.

Emma:
Zdaj vidimo da je za hitrost zaslužen motor in ne zajec.
Čeprav vozi motor, to nič ne spremeni, pomemben je motor.
Strinjam se, da je logo nekoliko zavajajoč.

Dolph:
Zaenkrat ne bom nič naročil.
Se opravičujem.

Emma:
Razumem vas. Logo je neprepričljiv, verjetno ste izgubili zaupanje.

Dolph:
Saj ne gre za to.
Danes se ne počutim dobro.
Moj pas je izginil in zato sem v skrbeh.
Poklical sem, ker sem se želel malce zamotiti.

Emma:
Bilo je lepo. Prijetno sva pokramljala.
Upam,  da se ponovno slišiva.
Veste, kje me lahko dobite. Ime mi je Emma.

Dolph:
V redu.

Emma:
Kako je vam ime?

Dolph:
Dolph Springer.

Emma:
Veselilo me je, Dolph.
Nasvidenje.

Če vam ta dialog deluje zanimivo, potem obstaja velika verjetnost, da se vam bo dopadel tudi film in da boste, tako kot jaz, uživali v iskanju smisla v tej čudoviti kompoziciji nesmisla. Če pa vas je že vzorček spravil ob živce, potem je verjetno najbolje, da poiščete kakšen drug naslov.  (-4) 

Ocena: