Slovenski naslov: Umri pokončno: Dober dan za smrt
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Akcija, Krimi, Triler
Dolžina: 98' , Imdb
Režija: John Moore
Scenarij: Skip Woods, John Carlin
Igrajo: Bruce Willis, Jai Courtney, Mary Elizabeth Winstead, Megalyn Echikunwoke, Patrick Stewart, Yuliya Snigir, Cole Hauser, Nikolett Barabas, Sebastian Koch, Radivoje Bukvić
Po ogledu najnovejšega (petega) filma iz franšize Umri pokončno se sprašujem, koliko slabih nadaljevanj bom moral videti, da dokončno prekrižam Johna McClanea. Akcijskega heroja, ki je pred natanko 25-imi leti prvič umiral pokončno in že s tem prvim filmom celotni franšizi priboril toliko kredita, ki še danes ni povsem pošel. Dobro, svoje sta dodala še ostala nadaljevanja, toda prva ljubezen je tista, ki ostaja za vedno v spominu. Kakorkoli, že danes je jasno, da bo John McClane umiral pokončno vsaj še enkrat — pred dobrim mesecem je obelodanjeno, da scenaristi že delajo na scenarističnem osnutku z delovnim naslovom Die Hardest, ki naj bi v kino dvorane prišel že leta 2015. John McClane je doslej imel največ težav z Nemci in ko so ustvarjalci tuhtali, kdo bo tokrat prevzel osrednjo antagonistično vlogo, so prišli na genialno idejo o ponovni afirmaciji njihovih skorajda pozabljenih najljubših sovražnikov Rusov. McClane ob tej priliki odpravi v Moskvo, da bi iz zapora rešil svojega odtujenega sinčka Jacka, ki ga čaka sojenje in doživljenjska zaporna kazen. Po prihodu v rusko prestolnico odkrije, da je Jackovo bivanje za zapahi del strategije, s katero želi CIA iz zapora rešiti ruskega znanstvenika, ki se je zameril enemu izmed ruskih ministrov. Znanstvenika, ki je, kakopak, nedolžen, čaka montiran sodni proces, toda tu so Američani, vedno na strani pravice in pravičnosti. Ti bojo iz krempljev ruske skorumpirane oblasti rešili nedolžnega znanstvenika in ga odpeljali v ZDA, kjer bo ta prijazni možakar razkril nekaj zaupnih informacij o ruskih oblastnikih in potem nemoteno živel in delal v sreči in miru.
Naloga za mlajšega McClanea, ki mu bo na pomoč nepričakovano priskoči zaskrbljeni atek. Nobenega dvoma ni, da je ruska policija povsem nesposobna, zato ruske zapornike sredi odmevnega sodnega procesa lahko preprosto odpelješ iz sodne dvorane. Seveda, ruski mafijci so druga zgodba. Ti so veliko bolj nevarni, brezkompromisni, razpolagajo z vrhunsko opremo in so v odličnih odnosih s politično elito. Kako priročno. Zdaj se Američani lahko brez slabe vesti lotijo boja proti slabim Rusom, pri tem pa celo lahko računajo na moralno podporo vseh svobodoljubnih, poštenih Rusov. Torej, Američani rešujejo Ruse. A Američani ne bi bili Američani, če ne bi prekosili zastavljenih ciljev in spotoma rešili še cel svet pred jedrsko katastrofo v nastajanju. In kdo v tej zmešnjavi reševanja Rusov in ostanka sveta ima čas za nepomembne podrobnosti. In vse to me niti nebi toliko motilo, če bi McClane ohranil vsaj malo smisla za humor, če bi v njem preživel vsaj delček duhovitega borca proti zlobnežem, ki se mi je tako prikupil pred 25-imi leti. In seveda, če bi med zlobneži našli nekoga, ki premore vsaj trohico karizme. Žal, tukaj nisem dobil nič od tega in ko se ozrem nazaj ugotavljam, da spektakularni pregoni in morje zvitega plehovja iz začetka filma predstavljajo vrhunec kreativne domiselnosti ekipe, ki je zakrivila naslovni umotvor. Dejstvo, da Bruce Willis v petem filmu ni tisti, ki pokonča glavnega negativca je jasen signal, da je John McClane zrel za penzijo. Pred zasluženim odhodom v pokoj nas leta 2015 čaka še poslovilna zabava, ki jo zagotovo ne bom zamudil. (+2)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar