Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Deranged
Država: J. Koreja
Leto: 2012
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 109' , Imdb
Režija: Park Jung-Woo
Scenarij: Park Jung-Woo, Kim Kyoung-Hoon
Igrajo: Kim Myung-Min, Moon Jung-Hee, Kim Dong-Wan, Lee Ha-Nui, Kang Shin-Il
Biokemik Jae-hyuk (Kim Myung-min) je ena izmed številnih žrtev finančne krize, ki je zaradi slabih investicij izgubil skoraj vse. Ko je prenapihnjeni finančni balon nekaj let nazaj počil, je Jae-hyuk izgubil službo in vse prihranke. Želja po hitrem zaslužku in tvegano borzno posredovanje njegovega mlajšega brata Dong-wana, ki je detektiv pri lokalni policiji, sta ga vrnila na začetek in izničila vse dosežke dolgoletnega mukotrpnega dela. Zdaj od jutra do večera dela kot farmacevtski trgovski zastopnik, z ženo in dvema otrokoma živi v majhnem najetem stanovanju in jezen na ves svet, še najbolj pa na mlajšega brata, ki je vse to zakuhal. Ko v največji južnokorejski reki Han odkrijejo truplo, primer dodelijo Dong-wanu. Najbolj čudna stvar pri vsej zadevi je nenavadno mumificirano stanje trupla. Naslednji dan v reki odkrijejo še več trupel, število žrtev iz ure v uro narašča in oblastem kmalu postane jasno, da imajo opravka z epidemijo, ki jo povzročajo nekakšni mutirani črvi, ki z vodo pridejo v človeški organizem. Ugotovijo, da paraziti imajo sposobnost prevzeti kontrolo nad človeškimi možgani in tako pri gostitelju stimulirati občutek nepotešljive žeje. Žeje, ki je ustavi šele utopitev. Število žrtev bliskovito narašča in oblasti se odločijo okužene, med katerimi je tudi Jae-hyukova družina, zapreti v karanteno. In med tem ko znanstveniki mrzlično iščejo zdravilo, tv postaje poročajo o prvi ozdravitvi. Moški je vzel nekaj tabletk, ki jih je našel v domači omari in čudežno ozdravel. Težava je v tem, da zdravila ne prodajajo več, farmacevtska družba, ki je zdravilo proizvajala, pa ga ne izdeluje več. Zanje upanje za Jae-hyukovo družino in polovico države so stare lekarniške zaloge. Boj za dragoceno škatlico se lahko začne.
Deranged je eden največjih lanskoletnih hitov v Južni Koreji, ki mu je v zgolj dveh tednih v kino dvorane uspelo privabiti več kot tri milijone obiskovalcev. Južnokorejski odgovor na Soderberghovo Kužno nevarnost (Contagion, 2011) so kritiki in občinstvo sprejeli z mešanimi občutki, par pozitivnih odmevov pa je vseeno ponujalo nekaj razlogov za optimizem. Po uvodnih dvajsetih minutah sem zadovoljno ugotavljal, da se zgodba lepo razvija iz vzpostavljenih izhodišč, ritem je bil odličen, režija dobra. Misterij okoli vedno večjega števila trupel v rečnem koritu je blagodejno vplival na mojo koncentracijo in ko so ustvarjalci v zgodbo okoli mumificiranih trupel na zanimiv način vključili še elemente body-horrorja, sem bil skoraj prepričan, da se filma več ne da zafurati. Žal se je na koncu izkazalo, da so takšna razmišljanja bila nekoliko preoptimistična, saj nadaljevanje skoraj povsem izniči vse dobro, kar je bilo storjeno dotlej. Vse od trenutka, ko postane jasno, da je tam nekje zunaj zdravilo, ki ga naš junak mora prinesti umirajoči družini, je krivulja zadovoljstva šla samo še navzdol. Na poti proti pričakovanem razpletu se je za vsakim naslednjim scenarističnim ovinkom skrival vsaj en kliše preveč in ena škatlica odrešilnega zdravila premalo. Film se na zanimiv način dotakne vloge posameznika v sodobni kapitalistični družbi (glavni junak se v želji po lagodnejšem življenju odloči za participacijo na borznih trgih in tako ogrozi eksistenco družine) in kritično ošvrkne pohlep brezdušnih farmacevtskih gigantov. Tehnični del filma je na pričakovano visokem nivoju, igralski prispevki spodobni in res je škoda, da Jeong-woo Parku in njegovi ekipi v drugem delu filma ni uspelo bolj domiselno nadgraditi dobro zastavljenih izhodišč. (-3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar