Contracorriente (2009)

Slovenski naslov: Protitok
Drugi naslovi: Undertow
Država: Peru, Kolumbija, Francija
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 100', Imdb
Režija: Javier Fuentes-León
Scenarij: Javier Fuentes-León
Igrajo: Cristian Mercado, Manolo Cardona, Tatiana Astengo

Majhna perujska ribiška vasica ob morju je kraj, kjer se vsi poznajo, verovanje in katoliška tradicija je tisto, kar tamkajšnji ljudje največ cenijo. Tako kot vsak kraj, tudi ta ima svoje favorite, ljudi, ki v očeh ostalih prebivalcev uživajo velik ugled. V naši vasici je ta človek Miguel, mladi ribič z nosečo ženo Marielo, ki bo kmalu povila njunega prvega otroka. Njegovo nasprotje je Santiago, človek, ki ga vaščani ne marajo, posebnež, ki izstopajo iz ustaljenih okvirjev. Santiago je slikar, ki je kot otrok zelo rad prihajal v vasico, v dedkovi hiši je skoraj vedno preživel šolske počitnice. Ko je odrasel, je stari oče umrl, Santiago pa je podedoval hišo in prišel živeti v vasico. Ta kraj je deloval kot idealna izbira za njegovo slikanje in mirno življenje. Santiago je svobodomiseln, zato nikoli ni skrival svojih prepričanj in homoseksualnih nagnjenj. Konzervativna vasica je prišleka vzela na zob in mu ob vsaki priložnosti dala vedeti, da je tukaj nezaželen. Zakaj potem Santiago vztraja in ne odide iz sovražnega okolja? Zato, ker se ne more ločiti od svoje velike ljubezni, ne želi končati  ljubezenskega razmerja z Miguelom, lokalnim favoritom iz začetka zgodbe. Nekega dne  Miguelovo hišo obišče slikarjev duh in mu pove, da je pred kratkim umrl, utopil se je, ko ga je na morsko dno potegnil močen morski tok. Pove mu, da bo njegov duh taval po vasici, vse dokler Miguel ne bo našel njegovega trupla in mu namenil dostojen pogreb.

Nagrada občinstva na zadnjem festivalu Sundance, v tujejezični dramski sekciji je zagotovo zadosten razlog za ogled, film je medtem postal perujski nominiranec za tujejezičnega oskarja. Na režiserskem stolčku je sedel debitant Javier Fuentes-León, ki je snemal po lastnem scenariju. Ribiška vasica ob morju je vsekakor zanimiv kraj za kamero, ob posnetkih na prostem in notranjosti ribiških hiš, mi je na misel prišla ideja, da gledam kraj, kjer bi z lahkoto lahko živel. Daleč stran od pritiskov moderne družbe, preprosto življenje, brez veliko komplikacij. Tako nekako je razmišljal tudi Santiago, slikar iz premožne družine, a je pri tem pozabil upoštevati odpor lokalne skupnosti do drugačnosti. Javier Fuentes je v svojo pripoved vključil veliko motivov, ki se lepo skladajo v prepričljivo celoto, v kateri najdemo nemirno dušo umrlega, strahove moškega, ki si ne more sprijazniti s svojo seksualnostjo, človeka, ki je razpet med čustvi do noseče žene in moškega ljubimca. Ta čustva so tako močna, da se prepovedano razmerje nadaljuje tudi po Santiagovi smrti, Miguelova razcepljenost pa še bolj pride do izraza. Karakterizacija likov je zelo dobra, to lahko lepo opazimo na primeru Miguelove žene, ali pri lokalni opravljivki,  ki ni prikazana kot nekakšen enodimenzionalen lik, ki jo ženeta hudobija in hormoni. Tudi ostali, manjši liki so skrbno umeščeni v pripoved, gledalec nikoli nima občutka, da so nekateri prizori ali liki višek, nekaj kar je zraven kar tako. Zanimiv prvenec perujskega režiserja Javierja Fuentesa je stvaritev s srcem in dušo, mali film, ki ponudi veliko.

Ocena: 7.5/10