At Berkeley (2013)

Slovenski naslov: Na Berkeleyju
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Dokumentarni
Dolžina: 244'  ,  Imdb
Režija: Frederick Wiseman
Nastopajo: Profesorji, študentje in tehnično osebje univerze Berkeley

Informativni dan na eni izmed ljubljanskih gimnazij. Potencialni kandidati vstopijo v učilnico, v kateri bo osebje na kratko predstavilo šolo in ostale formalnosti povezane z vpisom. Nekateri otroci v spremstvu staršev počasi zavzemajo mesta v sprednjem delu učilnice, večina otrok pa se drži v ozadju. Šolska psihologinja poziva dijake, naj se usedejo spredaj in ko se neka petnajstletnica odloči, da bo raje stala v ozadju, ji psihologinja pove: No, ti pa že nisi za na našo šolo! Pri nas iščemo pogumne kandidate! Na tem resničnem in nekoliko banalnem primeru lahko prepoznamo tekmovalno naravnanost šolskega sistema in nedvomno bi se tudi pri nas  na to temo dalo posneti zanimiv dokumentarec.  

Tako pri nas, med tem ko funkcioniranje ameriškega visokega šolstva v fokusu vzame proslavljeni dokumentarist Frederick Wiseman, ki nas z naslovno stvaritvijo pelje na Kalifornijsko univerzo Berkeley, eno najbolj uglednih ameriških izobraževalnih ustanov. Wiseman in sodelavci na univerzi v objektiv kamere ujamejo številne aspekte delovanja te izjemno velike ustanove; od vpogleda v administrativne procese, navzočnosti na številnih predavanjih in kulturnih prireditvah, do prisotnosti na neformalnih debatah o različnih vprašanjih iz vsakdanjega življenja. Wiseman je dokumentarec snemal leta 2010, ravno v času, ko je odstotek finančnih sredstev namenjenih univerzi dosegel najnižjo točko (guverner Kalifornije je v tem času bil Arnold Schwarzenegger). To je obenem nekakšna rdeča nit filma, stkana iz prizadevanj vodstvenih struktur, da se ohrani status javne izobraževalne ustanove  in obdrži visoko kvaliteto izvajanih programov, ter prepreči morebitni nadaljnji rast šolnin. Berkeley je od nekdaj bila univerza, na kateri priložnost za izobraževanje lahko dobijo mladi ljudje, ki prihajajo iz ekonomsko šibkejših družbenih okolij, kraj kjer cenijo raznolikost in kreativnost. Prav zato se vodstvo univerze odlično zaveda svoje družbene vloge in obveznosti, ki jih takšna vloga prinaša. Berkeley mnogi od nekdaj doživljajo kot nekakšen inkubator ameriške levice (ta trditev je bila še posebej aktualna v 60-ih in 70-ih letih) in vprašanje ohranitve javnega statusa univerze zatorej lahko postavimo v kontekst ideološkega boja. 

Zviševanje šolnin tako več ni samo stvar preproste ekonomske logike, temveč tudi sredstvo za uravnavanje razmerja (politične) moči v prihodnosti. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da tendenca zviševanja šolnin prinaša nadaljnje zmanjševanje enakopravnosti in vedno bolj omejuje možnosti kandidatom iz socialno šibkejših okolij, ter v končnici pelje proti visokem šolstvu, ki bo ekskluzivna pravica peščice bogatih. Na Berkeleyju poleg problema šolnin in samega statusa univerze kristalizira še eno pomembno vprašanje: vprašanje ustreznosti izobraževalnih programov in učnih načrtov, saj se le-ti vedno bolj prilagajajo ekonomiji in univerze počasi spreminjajo v servisne centre, ki se povsem podrejajo interesom gospodarstva. Zato ne preseneča izjava enega izmed študentov, da danes v šolo hodimo zato, da lahko dobimo boljše službe in ne zato, da bi se česa naučili. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kam nas pelje takšna izobraževalna strategija. O dokumentarnih delih 84-letnega Fredericka Wisemana še nisem pisal, zato bom to priložnost izkoristil za kratko predstavitev njegovih metod dela. V njegovih filmih ne bomo našli intervjujev s protagonisti, ne napisov, ki povezujejo in pojasnjujejo dogajanje, ali imenujejo sodelujoče. Režiser v svojih filmih brez izjeme izvaja strategijo muhe na zidu; s kamero opazuje dogajanje, vendar se pri tem z ničemer ne želi vmešavati v dogajanja ali ga na kakršenkoli način režirati. Potrpežljivo in metodično seciranje snemalnega okolja je zanj zgolj prva faza, v kateri je zajeto veliko video-materiala, ki šele po dolgotrajnem piljenju v montažni sobi dobi svojo končno podobo. Režiser je v družbi dveh snemalcev na univerzi v seštevku preživel skoraj tri mesece in v tem času posnel okoli 250 ure materiala, iz katerega je potem zmontiran ta 244 minutni dokumentarec. Nekateri segmenti zgodbe so izjemno zanimivi (osebno se mi najbolj dopadejo utrinki iz učilnic, s predavanj in debat), drugi spet nekoliko manj (seje vodstvenih struktur), vse te epizode pa imajo močan kumulativni učinek in razkrivajo mnoge resnice o ameriškem (in ne samo ameriškem) izobraževalnem apartu. V številnih dejstvih ni težko prepoznati obrazce domačega/evropskega izobraževalnega sistema in to je moment, ki filmu daje univerzalno veljavo. (-4)

"Moj film o Kalifornijski univerzi v Berkeleyju prikazuje močno in sposobno administrativno in učno osebje, ki trdo dela, da bi ohranilo - med hudo finančno krizo - merila in integriteto velike državne univerze, na kateri se šolajo izjemno inteligentni in različni študentje. Snemanje v Berkeleyju je bil velik privilegij. Film odraža moja prizadevanja za dokumentarce o čim bolj različnih vidikih človeškega vedenja. Mislim, da je za filmskega ustvarjalca prav tako pomembno prikazovati inteligentne, značajne, strpne, dobrohotne in delavne ljudi, kot snemati dela o neuspehu, brezčutnosti in krutosti. Berkeley je odraz te ideje." (Frederick Wiseman) [vir: www.fdf.si/]

Ocena: