A Most Wanted Man (2014)

Slovenski naslov: Najbolj iskani človek
Država: VB, ZDA, Nemčija
Leto: 2014
Žanri: Triler
Dolžina: 122' ,  Imdb
Režija: Anton Corbijn
Scenarij:  Andrew Bovell, John le Carré (knjiga)
Igrajo: Philip Seymour Hoffman, Grigoriy Dobrygin, Rachel McAdams, Willem Dafoe, Daniel Brühl, Nina Hoss, Homayoun Ershadi

Tudi z drugim letošnjim zapisom se na nek način poslavljam od še enega izjemnega igralca (prvi letošnji zapis je bil posvečen zadnjemu filmu Jamesa Gandolfinija). Philip Seymour Hoffman je v dobre dve desetletji dolgi igralski karieri postal igralski velikan in človek, čigar ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovino filma. Verjamem, da vsak filmski navdušenec skozi leta druženja s sedmo umetnostjo gradi poseben odnos do igralcev in filmskih ustvarjalcev, s skupno kilometrino pa prihaja do skorajda familiarne navezanosti na nekatera igralska imena. Hoffman je bil eden izmed mojih osebnih favoritov, ki sem ga prvič zares spoznal v Solondzovi Sreči (Happiness, 1998) in od tu naprej budno spremljal razvoj njegove igralske kariere. Seveda, Philip se je tudi pred Srečo pojavljal v stranskih vlogah (odmevnejša nastopa sta tista v Vonju po ženski in Vročih nočeh), vendar sta šele Solondzov film in leto mlajša Magnolija (po Vročih nočeh ga je k sodelovanju znova povabil P.T. Anderson) dokončno potrdila, kakšen igralski biser v nastajanju je P.S. Hoffman. Najbolj iskani človek dejansko ni njegov zadnji projekt; sodeloval je tudi pri franšizi Igre lakote, a ker se je pred zaključkom snemanja najnovejšega nadaljevanja poslovil, in ker je v naslovni stvaritvi odigral svojo zadnjo glavno vlogo, bo zame njegov nastop tu nekako obveljal za poslovilnega. Tudi zato, ker je Najbolj iskani človek sodi med tiste filme, po katerih se ga bom spominjal.

Tu Hoffman igra Güntherja Bachmanna, vodjo posebne nemške protiteroristične enote, ki deluje v nejasno določenih zakonskih okvirjih; operacije in ukrepi, ki jih izvajajo njegovi možje so namreč pogosto v navzkrižju z veljavnimi zakoni. Prekaljeni obveščevalec je nekoč delal na Bližnjem vzhodu in zdaj mu je zaradi dobrega poznavanja islamskega sveta zaupan nadzor številčne islamske skupnosti v Hamburgu. Ko varnostne kamere ujamejo ilegalnega prebežnika Isso Karpova, napol Čečena in napol Rusa, ki je pobegnil iz turških zaporov, Bachmann oceni, da je pribežnika najbolje pustiti na prostosti, saj upa, da ga ta lahko pripelje do njegove primarne tarče — dr. Faisala Abdullaha, humanitarnega  aktivista in uglednega predstavnika lokalne islamske skupnosti. Prepričan je, da je filantropija njegovega glavnega osumljenca paravan za skrivno financiranje islamskih terorističnih organizacij. V zgodbo se kmalu vpletejo tudi Američani, ki preko lokalne policije poskušajo uresničiti svoje cilje. V to zmešnjavo interesov in spor o pristojnosti med različnimi tajnimi in manj tajnimi varnostnimi službami nato poseže še idealistična odvetnica (Rachel McAdams), ki poskuša zaščititi interese zmedenega pribežnika. Zadnja pomembnejša figura v tej šahovski partiji je ugledni bankir (Willem Dafoe), ki bi prebežniku moral izročiti milijone, ki jih je pred mnogimi leti na njegovi banki deponiral prebežnikov pokojni oče.

Najbolj iskani človek je tretji celovečerec nizozemskega fotografa in režiserja Antona Corbijna, ki je v svet gibljivih slik vstopil preko glasbenih dokumentarcev in spotov, njegova fotografsko-glasbena umetniška usmeritev pa se je potem na nek način združila v  odmevnem igranem prvencu Control  (2007), ki je v precep vzel zgodbo Iana Curtisa, pokojnega frontmana skupine Joy Division. Že z naslednjim filmom Američan (The American, 2010), se je Corbijn od glasbenih tem preusmeril v svet profesionalnih morilcev, vohunov, tajnih služb in ostalih sorodnih reči, pri katerih ostaja tudi v naslovnem primeru. Tokrat je za izhodišče uporabil istoimenski vohunski roman uglednega Johna le Carréja — po njegovih romanih so posneli več odmevnih filmov (Vohun, ki je prišel s hladnega, Zvesti vrtnar, Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun) — ki ga je v scenarij predelal Andrew Bovell. Corbijn svojo režisersko pot nadaljuje po smernicah, ki jih je uspešno zarisal že pri Američanu: torej ohranja enak metodološki pristop k obravnavani temi, z značilno potrpežljivostjo za proceduralne podrobnosti. Zato znova utegnejo biti razočarani tisti, ki so tu iskali akcijski vohunski triler v bondovski maniri, bolj zadovoljen pa bo ponovno gledalec, ki zna uživati v bogastvu detajla in počasno studioznem  napredovanju pripovedi. Vizualna dovršenost in dobro vzdušje so postavke, ki zaokrožujejo visoko obrtno raven izdelka. V mojih očeh največja težava izvira iz same scenaristične predloge in premedlih utemeljitvah nekaterih ključnih detajlov. Ustvarjalci so očitno pričakovali, da bo gledalec figuro Isse Karpova postavil v funkcijo zgodbe brez ustreznih pojasnil. Najbolj iskani človek se tako prikaže od nikoder, na bančnem računu ima deset milijončkov, ki jih najprej želi, potem jih ne želi in na koncu spet želi, njegova moralna drža pa je v tem oziru zelo nedosledna. Še bolj majavo vse skupaj zveni, če se začnemo spraševati, zakaj in kako so protiteroristične organizacije Karpova sploh postavile v kontekst teroristične grožnje. Ne prepriča niti romantični vložek med prebežnikom in odvetnico (čeprav McAdamsova v svoji roli funkcionira presenetljivo dobro) in še nekaj drugih podrobnost iz biografije njenega varovanca. Tehtnico na pozitivno stran prevesijo igralski prispevki: od vedno zanesljivega Dafoeja in prepričljive Robin Wright, do celotne galerije nemških likov, ki jih interpretirajo vrhunski igralci (Nina Hoss, Daniel Brühl, Rainer Bock).  A na koncu se znova moram vrniti k izvrstnemu Hoffmanu, ki je tu ustvaril še eno izjemno kompleksno karakterno študijo ves čas rahlo okajenega operativca, ki v ljudeh, okoliščinah in sami družbi lahko prepozna nadpovprečno veliko odtenkov, ki zapolnjujejo prostor med slabim in dobrim.  Njegova kreacija je tako popolna, da jo sprejmemo brez zadržkov. Günther Bachmann je enostavno tako pristen lik, da bi ga lahko gledal ure in ure, ne da bi se naveličal. Takšen nivo lahko doseže le resnični igralski velikan, eden največjih, če ne največji igralec svoje generacije. Pogrešali ga bomo. (+3)

Ocena: