Goodbye to All That (2014)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2014
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 87' ,  Imdb
Režija: Angus MacLachlan
Scenarij: Angus MacLachlan
Igrajo: Paul Schneider, Melanie Lynskey, Audrey P. Scott, Anna Camp, Heather Graham, Heather Lawless, Ashley Hinshaw

Otto Wall (Paul Schneider) se dobro počuti v lastni koži. Je mirni flegmatik, ki ga skoraj nič ne more vreči iz tira, srečno poročen z otožno Annie (Melanie Lynskey), s katero imata bistro najstniško hčerko Eddie (Audrey Scott). Veliko teče, plava, ima stabilno službo in solidno plačo, ki mu omogoča življenje brez eksistencialnih skrbi. Nek vikend se skupaj s najboljšim prijateljem in hčerko odpravi na izlet, malce divja vožnja z rekreativnim štirikolesnikom pa se konča z manjšo nesrečo in Ottovo nogo v gipsu. Iz njegove perspektive gre za manjšo nevšečnost, ki jo bo brez problemov prebrodil, iz perspektive njegove boljše polovice pa je moževa bizarna nesreča dogodek, ki izbije sodu dno. Ko sem nekaj vrstic višje zapisal srečno poročen, sem razkril le eno plat medalje, kajti iz perspektive soproge stvari niso tako rožnate, le da se Otto tega najbolj ne zaveda. In prav zato, ko Annie nekaj dni kasneje med skupno terapevtsko sejo pri njeni psihiatrinji zine: Hočem ločitev!,  ostane brez besed. Z nejevero opazuje Annie v upanju, da je vse skupaj le neslana šala, poskuša se z njo pogovoriti, toda vse je zaman. Žena je zadevo že predala odvetniku in nekaj tednov kasneje so njegove stvari že v škatlah, pripravljene za selitev v najeto vrstno hiško, v kateri bo kot novopečeni ločenec začel znova. Ottove prioritete so ohranitev stikov s hčerko in prilagajanje na zakonitosti samskega življenja. K temu sodijo tudi srečanja s samskimi ženskami in Otto kmalu ugotovi, da kljub zarjavelosti še vedno ni za v staro šaro.

Mnogokrat med selekcioniranjem gradiva in poznejšem ogledu ugotavljam, da se moja ocena videnega bistveno razlikuje od nekega splošnega vtisa večine, ki v tem ali onem kosu celuloida vidi presežek. V takšni situaciji se najbolj pogosto znajdem pri udarnih mainstream izdelkih tipa Maščevalci, ali do pred kratkim aktualnih Varuhih galaksije, ki praviloma navdušujejo kritike in občinstvo, saj sam v njih ne vidim nobenega presežka, kvečjemu solidno zabavo za preganjanje dolgčasa. Na drugi strani so mali neodvisni filmčki, ki mi mnogokrat ponudijo veliko več zadovoljstva, čeprav zadeva, tako na prvo žogo, upoštevajoč ocene na priljubljenih filmskih portalih, ne deluje ničkaj obetavno. Pri teh se je za boljšo ocenitev potenciala potrebno nekoliko poglobiti v zadevo, saj v naslovnem primeru hitro ugotovimo, da govorimo o režiserskem prvencu 55-letnega Angusa MacLachlana, ki je pred desetimi leti spisal čudovit scenarij za komično dramo Minica  (Junebug, Phil Morrison), ki je po moji oceni bil eden lepših filmov z letnico 2005. Že ta izkušnja je dovolj tehten razlog, da MacLachlanov prvenec uvrstim na seznam naslovov, ki jim moram ponuditi priložnost. In po ogledu sem zelo vesel,  da sem našel čas za to nizkoletečo dramedijo, ki me je na koncu prevzela s spontanostjo, lepimi, dobro izdelanimi življenjskimi liki in finim vzdušjem, ki je pozitivno vplivalo na moje razpoloženje. Kljub resni obravnavi resne teme MacLachlan filmu ne dovoli zdrsa na teritorij težke drame,  to pa doseže tako, da zgodbi ves čas dodaja bodisi situacijsko komiko, bodisi komiko, ki izhaja iz prepričljivo konstruiranih značajev protagonistov. Zavedam se, da je Goodbye to All That  material, ki bo bolj ugajal malce starejši publiki in tistim, ki so že siti romantičnih komedij z vedno istimi obrazi. Prav dejstvo, da tu imamo priložnost gledati igralce, ki niso toliko izpostavljeni, da filmu poseben čar. Melanie Lynskey v vlogo nezadovoljne soproge vnese svojo značilno melanholijo, zaradi katere jo težko obsojamo, obenem pa imamo dovolj razumevanja za akumulacijo njenega nezadovoljstva. Še dopadljivejši  je 38-letni Paul Schneider, igralec, ki ga dobro poznajo ljubitelji serije Parki in rekreacija, tisti pravi filmski entuziasti pa so verjetno registrirali njegov prispevek pri odlični biografski krimi drami Jesse James in strahopetni Robert Ford. Schneider odlično utelesi nekoliko naivnega glavnega junaka, ki v svoji personi združuje prikupno nerodnost in pristno dobrosrčnost, ki hitro ogreje naša srca. Dobri igralski nastopi, dovolj svež pogled na motive odraščanja, starševstva, propadlih zakonov in novih začetkov, MacLachlan zapakira v prijaznih 87 minut, kar je poleg vseh omenjenih  kvalitet, v eri občutno predolgih filmov, nedvomno dodaten plus.  (+3)

Ocena: