Hwayi : Gwimuleul Samkin Ahyi [Hwayi: A Monster Boy] (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Hwayi: A Monster Boy
Država: J. Koreja
Leto: 2013
Žanri: Akcija, Triler
Dolžina: 126' ,  Imdb
Režija: Jang Joon-Hwan
Scenarij: Park Joo-Suk
Igrajo: Kim Yun-Seok, Yeo Jin-Goo, Cho Jin-Woong, Jang Hyun-Sung, Kim Sung-Kyun, Park Hae-Jun, Im Ji-Eun, Lee Geung-Young, Seo Young-Hwa, Moon Sung-Geun, Kim Young-Min, Nam Ji-Hyun

Hwayi: A Monster Boy je pred premiero bil eden izmed najresnejših kandidatov za največjo južnokorejsko uspešnico leta 2013, ki so ga poleg domačih filmskih navdušencev nestrpno pričakovali številni filmofili iz vseh koncev sveta. Glavni krivec za nastanek pozitivne klime je v prvi vrsti bilo ime človeka na režiserskem stolčku; Jang Joon-Hwan, ki nas je pred dobrim desetletjem navdušil s svojo debitantsko stvaritvijo, komično fantazijsko dramo Save the Green Planet! (Jigureul jikyeora!, 2003), se je po desetletnem počitku odločil posneti svoj drugi film. Hwayi je na letnem nivoju dosegel 25. rezultat na kino-blagajnah, kar nedvomno dokazuje, da izdelku ni uspelo prepričati širokih množic, samo soliden finančni izkupiček pa je za producente glede na visoka zastavljena pričakovanja nedvomno bil precejšnje razočaranje. 

Joon-Hwan Jang tokrat ni snemal po lastnem scenariju, ampak je na veliko platno prenesel zgodbo povsem neznanega scenarista Park Joo-Suka, ki je zgrajena okoli 17-letnega fanta, ki odrašča v zelo neobičajnem družinskem okolju. Hwayi namreč ima kar pet očetov in eno mamico, vsi skupaj pa živijo na odmaknjeni kmetiji, na kateri vzgajajo cvetje za prodajo. Posel s cvetjem je samo paravan za razvpito kriminalno skupino, ki se že vrsto let uspešno izmika roki pravice in za različne naročnike opravlja različne umazane posle; vse od oboroženih ropov, do ugrabitev in likvidacij. Gledalci že v samem uvodu izvemo, da nihče izmed Hwayijevih petih očetov ni njegov biološki oče. 15 let nazaj je skupina izvedla ugrabitev, ki se je povsem ponesrečila: med prevzemom odkupnine je v dogajanje posegla policija in ugrabitelji so ostali brez denarja, z dveletnim ujetnikom, ki bi po njihovih pravilih moral umreti. A ker so tudi okoreli kriminalci ljudi iz krvi in mesa, se odločijo, da fanta ne bodo ubili. Tako je Hwayi odraščal ob petih moških in pri 17-ih letih izrasel v nevarnega mladeniča, ki ga njegovi očetje počasi vključujejo v družinski posel. Nato na njihov naslov pride ponudba za posel, ki sproži krvavo sosledje dogodkov in mladega Hwayija potisne na  pot odrivanja lastne identitete.

V zadnjem obdobju sem se v svojih zapisih večkrat pritoževal nad slabo krvno sliko korejske kinematografije, ki v zadnjih letih nekako ne zna najti izhoda iz krize in se vedno bolj utaplja v hudo povprečnih izdelkih. V mislih seveda nimam finančne krize, saj korejski filmi generalno gledano nimajo težav z dobičkonosnostjo, temveč krizo kvalitete, ki izhaja iz usmeritve v snemanja filmov po ustaljenih šablonah, ki investitorjem prinašajo dobiček. Recept se zagotovo ne bo spremenil vse dokler bodo gledalci v zadostnem številu polnili kino dvorane. V tem smislu je korejska zgodba na las podobna hollywoodski, takšno okoliščine pa zagotovo negativno vplivajo na kreativnost ustvarjalcev in preprečujejo uveljavitev novih, inovativnih avtorjev. V ta kontekst lahko postavimo tudi naslovno stvaritev, s katero je Jang Joon-Hwan zapravil dober del kredita, ki mu ga je prinesel odlični prvenec. Njegov drugi film je tipičen korejski, recimo mu kar sentimentalni triler, s katerim se želi zadovoljiti kar najširši krog gledalcev. Rezultat takšnega pristopa je ne tič, ne miš, če mene vprašate, saj prepuščanje slinavi sentimentalnosti po hektolitrih prelite krvi  zame enostavno ni sprejemljivo. Mogoče sem tokrat izbral napačen film za izraz vsesplošnega nezadovoljstva s stanjem nekoč izjemno atraktivne kinematografije, saj Hwayi v seštevku niti ni pretirano slab izdelek. Zelo zadovoljen sem s komičnim elementom pripovedi, gledljiva in dobo tempirana je večina akcijskih prizorov, dovolj zanimiva (a na žalost preslabo razvita) je ideja o petih barabah, ki po svoje vzgojijo ugrabljenega otroka. Ne glede na nedorečenost njegovega lika sem se vseeno dobro počutil v družbi odličnega Kim Yun-Seoka, solidno se odreže tudi večina pomembnejših članov igralske zasedbe, vključno z mladim Yeo Jin-Goojem, ki mu je zaupana glavna vloga. Bolj izpiljen scenarij, brez nepotrebnih izletov v sentimentalnost, zapakiran v kakih 30 minut krajši film,  bi nedvomno ponudil boljši rezultat. (-3)

Ocena: