Widows (2018)

Widows (2018), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Vdove

Država: ZDA, VB

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: krimi, drama, triler

Dolžina: 129',  Imdb 

Režija: Steve McQueen

Scenarij: Steve McQueen, Gillian Flynn

Igrajo: Viola Davis, Michelle Rodriguez, Elizabeth Debicki, Cynthia Erivo, Colin Farrell, Brian Tyree Henry, Daniel Kaluuya, Jacki Weaver, Carrie Coon, Robert Duvall, Liam Neeson

Četrti celovečerec cenjenega angleškega režiserja Steva McQueena je eden izmed kritiško najbolj hvaljenih naslovov lanskega leta, ki je v začetku sezone podeljevanja najpomembnejših filmskih nagrad nekako izginil z radarjev in zadaj je že jasno, da so Vdove McQueenov najmanj uspešen film doslej. To sicer niti ni tako pomembno, saj oskarji, globusi in ostale nagrade niso ravno relevantna merila kvalitete, a ob tej priložnosti se moja percepcija naslovnega nekako sklada z omenjenim dejstvom. Po Lakoti, Sramoti in 12 let suženj je McQueen po moji oceni storil korak nazaj in nekoliko znižal sicer visoko povprečno oceno njegovega dozdajšnjega režiserskega udejstvovanja.

Razlogov za takšne občutke je več, toda iz moje perspektive je glavni razlog padca forme dokaj šibka in površna zgodba, ki ponudi premalo substance, da bi jo v kateremkoli elementi razglasil za presežek. Vdove so, če tega morda še ne veste, rimejk istoimenske britanske serije iz 80-ih let, ki jo je McQueen v sodelovanju soscenaristko Gillian Flynn posodobil in iz Londona preselil v Chicago. Po ponesrečenem ropu v spopadu s policijo umre celotna ekipa roparjev, ki jo je okoli sebe zbral in vodil Harry Rawlings (Liam Neeson). Njihove vdove se znajdejo v nezavidnem položaju: milijoni so izpuhteli, eksistenca je ogrožena in ženske naenkrat morajo usodo vzeti v svoje roke. Veronico Rawling (Viola Davis) namreč obišče nevarni, s kriminalnim podzemljem povezani županski kandidat (Brian Tyree Henry) in od nje zahteva kup denarja, ki mu ga je izmaknil njen pokojni mož Harry. Ta v roke vzame možev planer  (v katerem je ta zapisoval pretekle in bodoče posle), naveže stik z vdovami članov moževe tolpe in jih prepriča, da skupaj izpeljejo rop, ki so ga pred smrtjo načrtovali njihovi možje.

Viola Davis, Michelle Rodriguez, and Elizabeth Debicki in Widows (2018), Foto: Imdb

McQueen je Vdove posnel v trenutku, ko se v Hollywoodu in svetu filma nasploh, na dolgo in široko (upravičeno) debatira o nujnosti rasne in spolne raznolikosti. Iz tega vidika je Anglež posnel film, ki mu ne moremo nič očitati. V značilnih okvirjih »heist« filma, v katerem običajno gledamo moške je postavil ženske like, obenem pa ni pozabil na rasno uravnoteženost v vseh segmentih zgodbe. Toda zdi se, da je McQueenu poskušal odkljukati čim več pravilnih, politično korektnih odgovorov in na račun tega zanemaril karakterizacijo ključnih protagonistov. Odlična Viola Davis bi iz svoje vloge gotovo znala iztisniti več, a ji scenarij ne ponudi več od vloge objokane soproge, ki po moževi smrti idealizira preteklost in spomin na pokojnika. Moteče je, da to počne brez kančka kritičnosti do človeka, ki jo je potisnil v drek. Podobno plehka je utemeljitev motivov njenih partnerk v zločinu: zanimiva Elizabeth Debicki tako le želi dokazati materi, da do finančne neodvisnosti lahko prideš tudi drugače, in le na hrbtu, v postelji premožnega moškega, Michelle Rodriguez pa le želi nazaj svoj butik, ki ga je nespametno izgubila zato, ker je slepo zaupala moškemu. Obenem je čutiti, da McQueen ni na domačem terenu, ko postavlja prizore, ki se nanašajo na planiranje in samo izpeljavo ropa. Veliko boljši je denimo v prizorih, v katerih še enkrat izjemni Robert Duvall svojemu nasledniku (Colin Farrell) pojasnjuje, zakaj mora nadaljevati družinsko tradicijo. Vdove v posameznih segmentih gledalcu gotovo nudijo nekaj razlogov za zadovoljstvo, a vsota vseh teh zanimivih delov se na koncu vendarle ne zlije v dovolj homogeno celoto. Glede na koncentracijo talenta za in pred kamero bi končni rezultat gotovo lahko bil boljši. Steve McQueen je z naslovnim naredil konkreten korak proti komercializaciji kariere in v teh okvirih običajno nastajajo zgodbe, kakršni smo priča tukaj. Zato v njegovo in naše dobro upam, da bo že z naslednjim projektom zapustil komercialne vode in zaplul nazaj v negotove, nemirne vode neodvisnega, avtorskega filmanja. 

Ocena