Mid90s (2018)

Sunny Suljic in Mid90s (2018)

Slovenski naslov: - 

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: drama, komedija

Dolžina: 85',  Imdb 

Režija: Jonah Hill

Scenarij: Jonah Hill

Igrajo: Sunny Suljic, Lucas Hedges, Na-kel Smith, Gio Galicia, Ryder McLaughlin, Alexa Demie, Katherine Waterston, Olan Prenatt

Zapisa o naslovnem sprva nisem planiral. V načrtu je bil le krajši copy-paste povzetek, s katerim bi na blogu pustil sled o videnem. Dobro dva tedna po ogledu je Mid90s še vedno v mojih mislih. Od takrat sem videl že veliko novega materiala, toda naslovni je nekako vedno izplaval na površje in navzdol potiskal večino videnega v zadnjih tednih. To je bilo dovolj jasen signal, da filmu moram nameniti več prostora in mu posvetiti nekaj vrstic.

Zgodba postavljena v 90-ta leta prejšnjega stoletja je v nostalgične tone odeta štorija o odraščanju 13-letnega Stevieja »Sunburna« (igra ga Sunny Suljic, opažen v Lanthimosovem Ubijanju svetega jelena). Fant prihaja iz revne družine, poleg matere samohranilke je tu še starejši in do trinajstletnika pogosto nasilni starejši brat Ian. Ob pogosto odsotni materi in sovražno nastrojenemu bratu fantič prosti čas raje preživlja zunaj. Iskanje prostora pod soncem bi zanj bilo veliko lažje, če bi ob sebi imel vsaj enega dobrega prijateljev. Fanta močno privlači skejterska kultura, zato večino časa preživlja na priljubljenih skejt lokacijah in v trgovini z bordi, v kateri se zbira skupinica prijateljev, ki ga vzame pod svoje okrilje. Stevie s svojo nevsiljivo radovednostjo najprej pridobi Rubena, najmlajšega člana skupine, nato pa ga medse sprejmejo še ostali: tihi vodja skupine Ray, njegov prvi namestnik Fuckshit in redkobesedni Fourth Grade, ki njihova doživetja pogosto dokumentira s kamero, ki jo ima vedno pri roki.

Olan Prenatt and Na-kel Smith in Mid90s (2018), Photo by Tobin Yelland - © 2018 - A24

Jonah Hill je igralec, ki je v zadnjih letih dosegel izjemne stvari. S premišljeno izbiro vlog se je počasi otresel pedigreja igralca, ki lahko igra le v lahkotnih komedijah in pokazal, da je zelo dobra izbira tudi za drugačne, resnejše vloge. Po njegovem scenaristično-režijskem prvencu je jasno, da nanj moramo resno računati tudi v tej novi, avtorski vlogi za kamero, kajti Mid90s je po moji oceni eden boljših prvencev lanskega leta. Čeprav ne govorimo o avtobiografiji je bolj ko ne jasno, da je Hill v zgodbo vključil marsikakšno avtobiografsko črtico in iz teh razlogov je čutiti dokaj izraženo osebno noto. Všečnost in prepričljivost filma počiva na treh ključnih dejavnikih: vzdušju, likih in verni rekonstrukciji obdobja, v katerem se odvrti naslovna zgodba. Junaki živijo v eri pred vzpostavitvijo vzporednih virtualnih svetov in socialnih omrežij, ko so odnosi med najstniki definirani z dejansko interakcijo in druženjem v resničnem svetu. Skejtanje in glasba sta središče sveta za Stevieja in ekipo, ki svoje dneve preživljajo na priljubljenih skejterskih lokacijah, na deskah, v ritmih hip-hopa, največkrat povsem trezni, občasno opiti in včasih pod vplivom kakšnih manj nedolžnih substanc. Ves čas je nekako čutiti, da smo v rokah pripovedovalca, ki dobro pozna zakonitosti sveta, v katerem njegovi junaki živijo svoje dni. Dialogi in prizori delujejo pristno, enako avtentične vibracije oddajajo vsi pomembnejši liki. V zgodbah kot je ta, brez prelomnih dogodkov in velikih zapletov, ki jo nosijo predvsem liki in njihov vsakdan, selekcija igralskega kadra igra pomembno vlogo. Hill je pokazal izjemen čut pri reševanju igralske križanke – med ključno peterico le Sunny Suljic ima nekaj izkušenj, vsi ostali so debitanti (med njimi posebej izstopa Na-kel Smith) – iz igralcev mu je uspelo izvleči iskrenost in pristnost, ki jo občutimo v vsakem prizoru. Manjša pripomba leti le na nedorečeno vlogo starejšega brata Iana. Ta lik je po moji oceni imel veliko večji potencial in talentirani mladi igralec Lucas Hedges bi ga gotovo znal izkoristiti. 

Ocena