If Beale Street Could Talk (2018)

Stephan James and KiKi Layne in If Beale Street Could Talk (2018)
© 2018 Annapurna Releasing, LLC. All Rights Reserved

Slovenski naslov: Šepet nežne ulice

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: drama, krimi, romantični 

Dolžina: 119' ,  Imdb 

Režija: Barry Jenkins

Scenarij: Barry Jenkins, James Baldwin (knjiga)

Igrajo: KiKi Layne, Stephan James, Regina King, Colman Domingo, Teyonah Parris, Brian Tyree Henry, Michael Beach

Šepet nežne ulice je novi film ameriškega režiserja Barryja Jenkinsa, ki se je širši filmski javnosti prikupil s svojim drugim celovečercem Mesečina (Moonlight, 2016), za katerega je pred dvema letoma prejel kar tri oskarje (najboljši film, prirejeni scenarij, igralec v stranski vlogi) in kopico drugih odličij. Tudi naslovni je bil vključen v oskarjevsko kampanjo s tremi nominacijami in ena izmed teh je bila uspešna – nagrado za najboljšo igralko v stranski vlogi je prejela Regina King. 

Jenkins se je to pot odločil za adaptacijo istoimenske knjižne predloge ameriškega pisatelja Jamesa Baldwina, ki nas pelje Harlem (pretežno črnsko četrt v New Yorku), sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Nelinearna pripoved spremlja 19-letno Tish in 22-letnega Fonnyja, ki sta pred kratkim sklenila zaroko in začela z iskanjem njunega novega doma. Toda večina nepremičnin v mestu je v lasti belcev, ki temnopoltim sodržavljanom ne želijo oddajati stanovanj, zato naloga ne bo tako enostavna. Vmes je potrebno z zaroko seznaniti še obe  družini in tudi tu ne bo šlo brez zapletov: Fonnyjeva mati namreč ni najbolj zadovoljna s sinovo izbiro in dejstvom, da Tish že nosi njegovega otroka. Skupno večerjo, na kateri bi morali proslaviti zaroko, prekinejo težke besede iz ust matere bodočega ženina, toda kmalu se bodo vsi skupaj soočili s še večjo težavo. Fonnyja zaprejo in ga obtožijo posilstva, ki ga ni zagrešil.

Regina King and KiKi Layne in If Beale Street Could Talk (2018)
© 2018 Annapurna Releasing, LLC. All Rights Reserved

Zavoljo nelinearnega razvoja zgodbe ne poznamo vseh okoliščin in zgodi se kar nekaj skokov po časovnici, preden Jenkins obtožnico v režiji rasističnega policista postavi v kontekst kasnejših dogodkov. Režiser si pred tem vzame čas, da nam približa močno čustveno vez, ki sta jo stkala mlada zaljubljenca in šele nato v enačbo doda zunanji dejavnik, oziroma motnjo, ki njuno čisto in nedolžno ljubezen postavi na resno preizkušnjo. Iz moje perspektive »Šepet« v prvi vrsti izjemno rekonstruira duh časa in gledalcu ponuja možnost občutiti delček črnske izkušnje v obravnavanem obdobju. Okvir za portret temnopolte Amerike je sicer ljubezenska zgodba, vendar so elementi, s katerimi Jenkins gradi tisto večjo sliko trpljenja afroameriške skupnosti silovitejši in pomembnejši. Slika bi z drugačnim kulturno-razrednim profiliranjem protagonistov nedvomno lahko bila še bolj mučna in še bolj jezna. Toda Jenkins tudi v teh okvirjih zadane bistvo, z odličnimi prizori, kot je denimo tisti, v katerem mlada Tish opisuje, kako se počuti v koži prve temnopolte prodajalke, v eni izmed newyorških veleblagovnic. Sekvenca subtilno podčrta bistvo rasizma in pogum, ki so ga temnopolti Američani potrebovali za vsakodnevno soočanje s takšnimi, na videz banalnimi detajli, kakršen je preizkušanje dišav v lokalni veleblagovnici. Jenkins iz svojih likov zna izvabiti in v njih prepoznati globoka čustva skrita v neizrečenih besedah – v očeh in na obrazih prepričljivih igralcev, ki z dobrimi nastopi oživijo junake, s katerimi se ni težko poistovetiti in jih razumeti. Šepet nežne ulice ni tako močna in posebna izkušnja, kakršna je bil režiserjev prejšnji film Mesečina, a vseeno gre za pomemben dosežek, s katerim je Jenkins dodatno utrdil sloves enega najperspektivnejših mladih avtorjev onstran velike luže.   

Ocena

Plonger (2017)

aka Diving

Gilles Lellouche & María Valverde in Plonger (2017), Photo: WTFilms

Slo naslov: Potapljanje

Angleški naslov: Diving 

Država: Francija

Jezik: francoščina, angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 102' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Mélanie Laurent

Scenarij: Mélanie Laurent, Christophe Deslandes, Julien Lambroschini

Igrajo: Gilles Lellouche, María Valverde, Ibrahim Ahmed, Marie Denarnaud, Noémie Merlant

[SLO]

Paz in César se ljubita, vendar imata različni smeri v življenju. Paz se vsak dan bolj odmika od Césarja in nekoč se morata oče in otrok znajti sama, medtem ko se ona odpravi na globokomorsko potapljanje.

Paz in César se ljubita, vendar imata različni smeri v življenju. Paz je španska fotografinja, ki hrepeni po razburljivem življenju in potovanjih; medtem ko se skuša nekdanji starejši vojni poročevalec César – prav nasprotno – umakniti iz kaotičnega sveta. Paz je noseča in nova življenjska stvarnost jo utesnjuje ter skrbi. Zdi se, da se vsak dan bolj odmika od Césarja in nekoč se morata oče in otrok znajti sama, medtem ko se ona brez pojasnila čez noč odpravi na globokomorsko potapljanje. Zdi se ji, da je odšla zato, da bi se vrnila boljša in bi znala brzdati svoj strah in skrbi. Pustolovščina jo odpelje na obalo arabskega polotoka in tam spozna Marina, ki jo vpelje v svet globokomorskega potapljanja. - HBO Slovenija

[ENG]

César and Paz are madly in love. Paz, a Spanish photographer, is always looking for new people to meet, new countries to discover, new experiences. But Cesar, previously a war journalist, is looking for peace and quiet. Paz gets pregnant and the perspective of motherhood smothers her. Each day she becomes more distant, lost in a quest she can’t quite grasp herself. Until she suddenly leaves behind Cesar and their baby with no explanation. A few months later, Cesar receives a phone call from Yemen and decides to find her. -WTFilms

Ocena

Safari (2016)

Safari (2016), Photo:© Ulrich Seidl Filmproduktion

Slovenski naslov: Safari

Država: Avstrija

Jezik: nemščina

Leto: 2016

Žanri: dokumentarni

Dolžina: 91' ,  Imdb 

Režija: Ulrich Seidl

Scenarij: Ulrich Seidl, Veronika Franz

Igrajo: -

Safari Ulricha Seidl je film, ki sem ga (pre)dolgo puščal v čakalnici iz preprostega razloga: vedel sem, kakšno dozo nelagodja lahko pričakujem in v takšnih situacijah, ko se pripravljaš na zavestno izpostavljanju nelagodju, je potrebno pokazati več odločnosti. Tistim, ki poznate avtorjevo minulo delo, verjetno ni potrebno posebej razlagati, zakaj je Seidl eden izmed najpomembnejših, najbolj edinstvenih avtorjev današnjice in zakaj so njegovi filmi, v katerih se vedno znova loteva temačnih, pogosto moralno spornih človeških nagonov, stvaritve, ki jih preprosto ne smeš zamuditi.

Brezkompromisna obravnava tem, ki jih ostali praviloma obidejo v širokem loku, je postal njegov zaščitni znak in tudi to pot ni nič drugače. Vsi se dobro zavedamo, da so lovski safariji, ki jih organizirajo v manj razvitih državah (predvsem v Afriki) realnost, pred katero si zatiskamo oči. Tako kot je jasno, od kod prihaja klientela, ki v dnevnih sobah ponosno razkazuje svoje lovske trofeje. Zavedati se moramo, da so nekje na zemeljski obli koščki ozemlja, na katerih se na prav posebno sprevržen način uveljavlja neokolonializem. 

Območja, na katerih premožni zahodni investitor od korumpiranih oblastnikov lahko najame širna prostranstva in na njih brez kakršnih koli zakonskih ovir organizira lovske safarije, ki se jih udeležuje klientela iz vseh koncev sveta. Seidl se sicer omeji na turiste iz nemškega govornega območja (njih je najbrž bilo najlažje prepričati, da svoje »podvige« pokažejo pred kamero), toda tovrstni »hobiji« nedvomno niso ekskluziva evropskih turistov.

Safari (2016), Photo:© Ulrich Seidl Filmproduktion

V dokumentarcu ponovno do izraza pride Seidlov »pornografski« pristop – kamera dokumentira vse: skupaj z lovci išče in sledi potencialne tarče, prikaže uboje, poziranje ob truplih ustreljenih živali in kasnejše odiranje in razkosanje. V teh prizorih kamera diha za ovratnik lovcem in lovi njihovo počutje med akcijo, med temi epizodami pa spremljamo režiserjeve tipične intervjuje s protagonisti – ti po principu »govorečih glav« zavzemajo centralno pozicijo v kadru in v prostorih »okrašenimi« z lovskimi trofejami pripovedujejo o svojih preteklih in bodočih lovskih podvigih, orožju, priljubljenih tarčah… Težko je ubesediti čustva, ki človeka prevzamejo ob poslušanju mladeniča (člana lovske družine), ki brez kančka slabe vesti govori o tem, kako bi lepo bilo ustreliti kakšno zebro, ali celo žirafo.

Taisti mladenič bo kasneje uresničil svojo sprevrženo fantazijo in za dosežek prejel čestitke njegovega spremstva. Lovcem ves čas asistirajo redkobesedni, resnobni domačini, ki se potem ko pospravijo vse sranje, ki ga za seboj pustijo gostje, odpravljajo na zaslužen počitek v svoje dotrajane barake. Dialoga v teh segmentih skorajda ni, saj film v teh trenutkih z gledalcem komunicira skozi podobe, ki so najboljši komentar in dokaz nikoli pokopane rasistično-kolonialne miselnosti. Seidel se odlično zaveda, kako zelo močne so te podobe in kako zelo samoinkriminirajoče so izpovedi človekolikih pošasti, ki s svojimi snajperji sejejo smrt po afriških stepah. In prav zato, nobeden dodatni komentar ni potreben.

A Ciambra (2017)

aka The Ciambra

Pio Amato & Koudous Seihon in A Ciambra (2017), Photo: Imdb

Slovenski naslov: V Ciambri

Angleški naslov: The Ciambra

Država: Italija, ZDA, Brazil, Nemčija

Jezik: italijanščina

Leto: 2017

Žanri: krimi, drama

Dolžina: 118',  Imdb 

Režija: Jonas Carpignano

Scenarij: Jonas Carpignano

Igrajo: Pio Amato, Koudous Seihon, Iolanda Amato, Damiano Amato

V Ciambri, majhni romski skupnosti na jugu Italije, živi 14-letni Pio. Fant, ki se mu zelo mudi odrasti. Zato pije, kadi in kot senca sledi starejšemu bratu Cosimu, ki ga počasi uvaja v družinski biznis. Pio se ne zmeni za opozorila in prepovedi, saj bratu sledi tudi ko je »posel« za njegovo starost preveč tvegan. Meni, da je prerastel preproste zadolžitve zažiganja bakrenih kablov in ko nekega jutra karabinjeri odpeljejo očeta in brata, fant odločno stopi naprej in prevzame vlogo glave družine. Mati se njegovi iniciativi sprva upira, a ko fantič začne domov prinašati denar tudi ona začuti, da z negodovanjem ne bo dosegla nič. Kraja prtljage iz vlakov na bližnji železniški postaji je le ena izmed  možnosti za hiter zaslužek, a za preživetje družine je včasih potrebno storiti tudi kaj več… Naloga bi zanj bila veliko bolj zahtevna, če mu na pomoč občasno ne bi priskočil iznajdljivi Ayiva, emigrant iz Gane, ki na sivem trgu trguje z različnim blagom, bolj ali manj sumljivega porekla. 

Drugi celovečerec ameriško-italijanskega režiserja Jonasa Carpignana nas po odmevnem prvencu Sredozemlje (Mediterranea, 2015) ponovno pelje na socialni rob, med družbene avtsajderje. Fokus je to pot z emigrantov preusmerjen na člane romske skupnosti, vendar Carpignanu tudi tokrat uspe na zanimiv način v zgodbo o romski skupnosti integrirati obrise emigrantske problematike. V Ciambri je vreden ogleda zato, ker nudi izjemno avtentičen eksistencialni presek najbolj deprivilegiranega sloja evropske družbe. Režiser z inštalacijo članov družine Amato (ti v filmu vsi po vrsti igrajo sami sebe), ustvari portret izginjajoče patriarhalne skupnosti, ki počasi izgublja tla pod nogami. Nomadski način življenja je le še bled spomin v glavah starejših članov skupnosti, mlajše generacije pa se iz blata barakarskih naselji (na edini možni način), poskušajo izboriti za svoje mesto pod soncem. V Ciambri je tudi lepa karakterna študija, oziroma zgodba o dozorevanju 14-letnega fanta (odlično ga je upodobil mladi naturščik Pio Amato), čigar značaj in usodo odločilno oblikuje okolje, v katerem odrašča. 

Ocena

Beautiful Boy (2018)

Maura Tierney, Steve Carell, Timothée Chalamet, Oakley Bull, and Christian Convery in Beautiful Boy (2018),
© Courtesy of Amazon Studios

Slo naslov: Lepi fant

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 120',  Imdb

Žanri: drama, biografija

Režija: Felix van Groeningen

Scenarij: Felix van Groeningen, Luke Davies

Igrajo: Steve Carell, Timothée Chalamet, Maura Tierney, Amy Ryan

[SLO]

David je skrben in predan oče, ki se v nekem trenutku zave, da je njegov nekdaj tako perspektivni sin Nic, s katerim sta bila nekoč močno povezana, zabredel v drogo. Pripravljen je žrtvovati vse, da bi sina rešil iz krempljev odvisnosti. Medtem ko se David spopada z Nicovimi lažmi, prelomljenimi obljubami in bližnjimi srečanji s smrtjo, nas film spomni, kdo je bil Nic nekoč – prisrčen, pozoren, čudovito ustvarjalen fant, ki je imel vse možnosti, da razvije svojo nadarjenost in odraste v izjemno osebo.

Trpka, a ljubezni in upanja polna drama o ljubeči družini in njenem dolgoletnem boju s sinovo odvisnostjo, posneta po dveh knjigah: spominih očeta in spominih sina. -Kinodvor

[ENG]

Based on the memoir "Beautiful Boy" by David Sheff and "Tweak" by his son, Nic Sheff, Beautiful Boy chronicles the heartbreaking and inspiring experience of survival and recovery in a family coping with addiction over many years.

Ocena

Bitter Lake (2015)

Slo naslov: Bridko jezero

Država: VB

Jezik: angleščina

Leto: 2015

Dolžina: 140' ,  Imdb

Žanri: dokumentarni 

Režija: Adam Curtis

Scenarij: Adam Curtis 

Igrajo: George Bush, George W. Bush, Joanne Herring, Ronald Reagan 

[SLO]

Politiki so nekoč imeli pogum in samozavest, da so nam pripovedovali zgodbe, ki so v tem kaotičnem svetu različnih dogodkov imele nek smisel. Zdaj pa velikih zgodb ni več in politiki se na vsako novo krizo odzivajo povsem naključno ter nas pri tem puščajo zmedene in izgubljene. Podobno velja tudi za novinarstvo, ki je nekoč pripovedovalo velike in neolepšane zgodbe zdaj pa zgolj prenaša nepovezane in pogosto protislovne fragmente informacij. Dogodki pridejo in gredo, kot vročinski valovi. Vsi skupaj živimo v stanju nenehnega delirija, čakajoč na naslednji dogodek, ki se bo prikazal iz megle in nato še enkrat nepojasnjen izginil. Forme novic in dokumentarcev so postale tako toge in ponavljajoče, da jih občinstvo nikoli zares ne gleda. Ob vsem tem se ljudje umikajo iz novinarstva in politike. Obračajo se stran v svoje lastne svetove in v zgodbe, ki si jih sami pripovedujejo drug drugemu. To pa je narobe, žalostno in slabo za demokracijo, ker to pomeni tudi, da politiki lahko postajajo vse bolj in bolj neodgovorni.

Eksperimentalni dokumentarni esej Adama Curtisa, Bitter Lake (Grenko jezero) iz leta 2015 poskuša na te dileme odgovoriti na dva načina. Pove veliko zgodbo o tem zakaj so zgodbe, ki nam jih danes pripovedujejo, izgubile smisel. Vendar je tudi poskus novega načina poročanja o svetu. Uporablja tehnike, ki jih običajno ne povezujemo s televizijskim novinarstvom. Cilj Adama Curtisa je bil narediti nekaj bolj čustvenega in vključevalnega, kar bi ponovno vzpostavilo povezavo med dogodki in javnostjo in bi se zdelo tudi bolj resnično. Vir: Društvo za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci - VEČ O FILMU

[ENG]

Politicians used to have the confidence to tell us stories that made sense of the chaos of world events. But now there are no big stories and politicians react randomly to every new crisis - leaving us bewildered and disorientated. Bitter Lake is a new, adventurous and epic film by Adam Curtis that explains why the big stories that politicians tell us have become so simplified that we can't really see the world any longer. The narrative goes all over the world, America, Britain, Russia and Saudi Arabia - but the country at the heart of it is Afghanistan. Because Afghanistan is the place that has confronted our politicians with the terrible truth - that they cannot understand what is going on any longer. The film reveals the forces that over the past thirty years rose up and undermined the confidence of politics to understand the world. And it shows the strange, dark role that Saudi Arabia has played in this. But Bitter Lake is also experimental. Curtis has taken the unedited rushes of... -Imdb

Mandy (2018)

Mandy (2018)

Slo naslov: Mandy

Država: ZDA, Belgija, VB

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 121',  Imdb

Žanri: akcija, grozljivka, triler

Režija: Panos Cosmatos

Scenarij: Panos Cosmatos

Igrajo: Nicolas Cage, Andrea Riseborough, Linus Roache

[SLO]

Izliv žanrskega čudaštva z izjemno igralsko izvedbo Nicholasa Cagea in eno zadnjih stvaritev filmske glasbe prezgodaj preminulega skladatelja Jóhanna Jóhannssona. 

Leto 1983. Red Miller je lesar, ki skupaj z izbranko Mandy Bloom živi v oddaljeni gozdni koči. Dekle nekega dne pade v oči blaznemu voditelju kulta, ki zbere skupino motociklističnih demonov, da bi ustrahovali zaljubljen par. Vendar pa Mandy med mučenjem umre in Redu se v trenutku poruši življenje, ki ga je tako skrbno gradil. Popolnoma zlomljen zdaj živi samo še za en cilj: s svojim samostrelom in sekiro bo izsledil huligane ter se jim maščeval za storjena grozodejstva. -Liffe

[ENG]

Taking place in 1983, Red is a lumberjack who lives in a secluded cabin in the woods. His artist girlfriend Mandy spends her days reading fantasy paperbacks. Then one day, she catches the eye of a crazed cult leader, who conjures a group of motorcycle-riding demons to kidnap her. Red, armed with a crossbow and custom Axe, stops at nothing to get her back, leaving a bloody, brutal pile of bodies in his wake.

Ocena

Night Comes On (2018)

Dominique Fishback and Tatum Hall in Night Comes On (2018),
Photo by CHRIS WAGGONER - © Sundance Institute pro

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 86' , Imdb

Žanri: drama

Režija: Jordana Spiro

Scenarij: Jordana Spiro, Angelica Nwandu, 

Igrajo: Dominique Fishback, Tatum Marilyn Hall, Nastashia Fuller, Max Casella

[ENG]

Eighteen-year-old Angel leaves her stint in juvenile detention with nothing but a few bucks and a dead cellphone. After serving time for unlawful possession of a weapon, she’s thrown back onto the streets and into a world riddled with the demons of her past. Her little sister, Abby, is stuck in foster care while her dad, responsible for the murder of their mother, roams free in some undisclosed suburb. But Angel, strong-willed and resourceful, has a quick-fix plan: find Abby, get a gun, hunt down her father, and hit the reset button on her and her sister’s life.

Filmmaker Jordana Spiro and co-writer Angelica Nwandu paint a tough but intimate portrait of sisterhood amid a hostile landscape where kids and young adults, desperate for guidance, are instead forced to fend for themselves. Naturalistic dialogue and restrained but deeply felt dynamics between the two sisters breathe humor and warmth into scenes otherwise loaded with tension. Night Comes On is a raw and lyrical coming-of-age tale and a testament to Spiro’s gifts as a nuanced and empathetic storyteller on the rise. - Sundance Institute pro

Ocena

I Think We're Alone Now (2018)

Peter Dinklage and Elle Fanning in I Think We're Alone Now (2018), © Sundance Institute pro

Slo naslov: - 

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 93' ,  Imdb

Žanri: drama, misterij, ZF

Režija: Reed Morano

Scenarij: Mike Makowsky

Igrajo: Peter Dinklage, Elle Fanning, Charlotte Gainsbourg 

[ENG]

Del is alone in the world. After the human race is wiped out, he lives in his small, empty town, content in his solitude and the utopia he's methodically created for himself - until he is discovered by Grace, an interloper whose history and motives are obscure. And to make matters worse, she wants to stay.

Ocena

Hagazussa (2017)

Photo: Hagazussa (2017), Raven Banner Entertainment

Slo naslov: -

Angleški naslov: Hagazussa: A Heathen's Curse 

Država: Nemčija, Avstrija

Jezik: angleščina

Leto: 2017 

Dolžina: 102' ,  Imdb

Žanri: grozljivka

Režija: Lukas Feigelfeld

Scenarij: Lukas Feigelfeld

Igrajo: Aleksandra Cwen, Celina Peter, Claudia Martini, Tanja Petrovsky

[ENG]

The cold winter stretches over the Alps of the 15th century. A young goatherd and her mother are living in a remote hut, deep in the mountain woods. As her mother mysteriously falls ill and dies, she is left scarred and traumatized. 20 years pass. Herself a mother now, she slowly begins to discover a dark presence lurking in the old woods. In her psychotic delusion, the borders between reality and nightmare begin to melt into each other, as she is again confronted with the death of her mother and the wicked evil within her own self. Hagazussa is a dark tale of a woman’s struggle with her own sanity. In a time when pagan beliefs of witches spread fear into the minds of the rural folk, the film aims to explore the thin line between ancient beliefs, magic and delusional psychosis. -Raven Banner Entertainment

Ocena

Beast (2017)

Jessie Buckley in Beast (2017), Photo: Imdb

Slovenski naslov: Zver 

Država: VB

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Žanri: krimi, drama, misterij

Dolžina: 107' ,  Imdb 

Režija: Michael Pearce

Scenarij: Michael Pearce

Igrajo: Jessie Buckley, Johnny Flynn, Geraldine James, Trystan Gravelle, Oliver Maltman, Charley Palmer Rothwell

Moll Huntford je potrebovala nekaj časa, da premaga tesnobo in nelagodje, namesti nasmeh na obraz in stopi na vrt za družinsko hišo, pred zbrano množico sorodnikov in prijateljev, ki so se tu zbrali ob njenem rojstnem dnevu. Nekaj časa ji je uspevalo ohranjati koncentracijo, a nato je prišla sestrina zdravica, po kateri je Moll ponovno prevzel občutek odrinjenosti in manjvrednosti, ki ga običajno čuti v družbi najbližjih. Dovolj, da slavljenka zapusti lastno rojstnodnevno zabavo in poišče primernejšo družbo v lokalni diskoteki. Mlada ženska, rojena in vzgojena na izoliranem britanskem otoku Jersey (teritorij je nekoč pripadal Franciji), je odvihrala v noč in s tem prevzela nekaj tveganja, saj na otoku na mlade ženske preži serijski morilec, ki je ravno te dni izbral že četrto žrtev v zadnjih nekaj mesecih. Zdanilo se je že, ko se je v družbi mladeniča, ki ga spoznala tisti večer, vračala domov. In ta je v jutranjih urah, na skritem delu paže sklenil vzeti svojo »nagrado.« Tudi na silo, če je potrebno in Moll se je naenkrat znašla  v sila neprijetnem položaju. Kdo ve, kako bi se vse skupaj končalo, če mimo s puško na ramenu ne bi prikorakal Pascal in jo rešil iz krempljev nasilneža. 

Nekaj prvinsko privlačnega je na njenem rahlo zanemarjenem plavolasem rešitelju, s katerim se Moll na zgražanje celotne družine, v prvi vrsti posesivne matere, zaplete v romantično razmerje. Ko jo nedolgo zatem eden izmed detektivov pri lokalni policiji seznani s Pascalovo problematično preteklostjo in celo zatrdi, da se njen novi fant nahaja na samem vrhu seznama osumljencev v preiskavi nedavnih umorov, zgodba še bolj odločno zapluje v vode psihološkega erotičnega trilerja. »V postelji s sovražnikom« je v rokah zanesljivega pripovedovalca vedno zanimiv motiv in Zver je film, ki gledalca s tem prejemom drži na trnih do samega konca. Bafta za najboljši celovečerni prvenec je nedvomna potrditev potenciala debitanta Michaela Pearcea, ki se z naslovnim pridružuje skupini obetavnih britanskih mladih ustvarjalcev kot so William Oldroyd (Lady Macbeth), Rungano Nyoni (I Am Not a Witch), Francis Lee (God’s Own Country) in Hope Dickson Leach (The Levelling). Pearce svojo barko ves čas spretno krmari med dvomom in zaupanjem, se igra z našimi pričakovanji in postopoma razkriva resnico o dveh ključnih protagonistih. Zver je v osnovi prepričljiva in  kompleksna karakterna študija glavne junakinje v navdihnjeni interpretaciji irske pevke in igralke Jessie Buckley, ki nas s svojo izjemno ekspresivnostjo posrka v ponotranjeno seciranje najbolj skrivnih kotičkov njenega karakterja. 

Ocena

Les garçons sauvages (2017)

aka The Wild Boys

Mathilde Warnier in Les garçons sauvages (2017)

Slo naslov: Divji fantje

Angleški naslov: The Wild Boys

Država: Francija

Jezik: francoščina

Leto: 2017

Dolžina: 110',  Imdb

Žanri: avantura, drama, fantazijski

Režija: Bertrand Mandico

Scenarij: Bertrand Mandico

Igrajo: Sam Louwyck, Pauline Lorillard, Vimala Pons, Diane Rouxel, Anaël Snoek, Mathilde Warnier, Elina Löwensohn

[SLO]

Fantastična, romantična, sanjska, nedrealna, erotična pustolovščina o prevzgoji divjih fantov, ki z vzgojiteljem, čudaškim in nasilnim kapitanom, odplujejo na čudežni otok, porasel z bujno, nadnaravno vegetacijo. Jules Verne sreča Williama Burroughsa, ki sreča Josepha Conrada, pa Rainerja Wernerja Fassbinderja, Kennetha Angerja, Josepha Von Sternberga, Wakamatsuja Kojija … -Kino Otok

[ENG]

At the beginning of the 20th century on the island of La Réunion, five adolescents of good family, enamored with the occult, commit a savage crime. A Dutch Captain takes them in charge for a repressive cruise on a haunted, dilapidated sailboat. Exhausted by the methods of the Captain, the five boys prepare to mutiny. Their port of call is a supernatural island with luxuriant vegetation and bewitching powers. -Written by Ecce Films

Ocena

Boarding School (2018)

Nadia Alexander and Luke Prael in Boarding School (2018), Foto: Imdb

Slovenski naslov: - 

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: misterij, grozljivka

Dolžina: 111' ,  Imdb 

Režija: Boaz Yakin

Scenarij: Boaz Yakin

Igrajo: Luke Prael, Sterling Jerins, Nadia Alexander, Will Patton, Tammy Blanchard, Samantha Mathis

Jacob je najstnik nemirnega sna. Nočne more so tako intenzivne, da fantova mama po eni izmed njegovih kričečih nočnih epizod celo dahne: »Ubila te bom!« Nič objema, nič tolažbe, in ob takšni družinski dinamiki se zdi, da za njegovo stanje več sočutja premore očim. Morda so fantove more povezane z nedavno smrtjo babice, s katero družina ni imela stikov. Po smrti v njegove roke pride kovček z babičinimi osebnimi stvarmi. In ko ga očim nedolgo zatem zaloti našminkanega, v babičini modri obleki, odločitev je sprejeta. Fanta odpeljejo v internat, kjer bo dobil potrebno izobrazbo in »prevzgojo.« Internat stoji na izoliranem kraju, obdan z visokimi zidovi in varnostnikom, ki skrbi, da tisti, ki pridejo noter, ne morejo tako enostavno priti ven. Za učni načrt in disciplino maloštevilne druščine, v kateri je poleg Jacoba še njegov cimer Phil (njegov obraz je povsem uničil požar), mlada spogledljivka in manipulatorka Christine, posvojena dvojčka, fant s Tourettovim sindromom, debelušni avtist…, skrbi ekscentrični profesor Holcomb in njegova desna roka, privlačna gospa Holcomb.

Tammy Blanchard in Boarding School (2018), Foto: Imdb

To je osnovni zaplet osmega celovečerca ameriškega režiserja Boaza Yakina, ki je v dosedanji karieri snemal vse od romantičnih dram z Renée Zellweger (A Price Above Rubies, 1998), do akcijskih trilerjev z Jasonom Stathamom (Safe, 2012). Yakin je po lastnem scenariju posnel film, ki posrečeno kombinira motive odraščanja in prevpraševanja (seksualne) identitete z elementi grozljivke. Nelagodje je najprej vzpostavljeno preko Jacobove neobičajne povezanosti z babico (iz flashbackov izvemo, kako je kot mlada ženska v času nacizma na inovativno krvav način preživela poskus posilstva). Razkritje resnične identitete čudaškega profesorja in »storitve,« ki jo »zaskrbljenim« staršem ponuja ustanova ki jo vodi, poskrbi za ne povsem prepričljiv, a vseeno zanimiv preobrat. Yakin na srečo ne poseže po nesmiselnem nizanju BU! momentov, ki so nekako standardni prejemi večine novodobnih ameriških grozljivk, ampak zgodbo raje pelje v sfero surrealno morastega in občasno seksualno eksplicitnega prevpraševanja adolescence. Ugaja predvsem lahkota, s katero se film loteva Jacobovih primarnih nagonov in v njih celo uspeva vgraditi dobro tempirane duhovite elemente. Med pluse prištevam še zanimivo zastavljene stranske like (posebej zanimiva je mlada koketa Christine) in režiserjev občutek za ritem – zgodba v nobenem trenutku ne izgubi zagona in temu primeren je bila tudi moja zainteresiranost za nadaljnji razvoj zgodbe. Škoda je le, da Yakin na koncu nekoliko podvomi vase in našo pronicljivost, ko se v konstrukciji razpleta z nekaj prizori spusti v nepotrebno pojasnjevanje že prej jasno nakazanih podrobnosti. Boarding School je pod črto povsem korekten izdelek, ki je glede na mlačen sprejem pri publiki in kritiki, presegel moja pričakovanja.  

Ocena

Can You Ever Forgive Me? (2018)

Richard E. Grant and Melissa McCarthy in Can You Ever Forgive Me? (2018), Photo: Mary Cybulski, © 2018 Twentieth Century Fox

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 106',  Imdb

Žanri: biografija, komedija

Režija: Marielle Heller

Scenarij: Nicole Holofcener, Jeff Whitty

Igrajo: Melissa McCarthy, Richard E. Grant, Dolly Wells, Jane Curtin, Ben Falcone, Anna Deavere Smith, Stephen Spinella

Izvrstni prvenec Kako sem izgubila nedolžnost (The Diary of a Teenage Girl, 2015) je Marielle Heller pozicioniral visoko na seznam ameriških mladih, perspektivnih avtoric in mnogi s(m)o z zanimanjem čakali njen naslednji korak. Tri leta kasneje smo dobili Can You Ever Forgive Me?, biografsko zgodbo ameriške pisateljice Leonore Carol 'Lee' Israel, ki se je v literarnem vesolju uveljavila s pisanjem biografij slavnih oseb. Ko jo spoznamo, je njena slava že povsem zbledela: njene knjige v knjigarnah ponujajo s 75% popustom, njen bančni račun je prazen, njen stanodajalec je nejevoljen zaradi neplačanih najemnin. Lee je brez ficka, saj ne more plačati niti zdravil za njeno mačko, edino živo bitje, ki ji še nekaj pomeni v življenju. Pisateljska blokada, težek karakter in alkohol so jo spravili v sila nezavidljiv položaj. Avtorica, ki je nekoč celo imela knjigo na seznamu literarnih uspešnic uglednega New York Timesa, se je znašla na samem dnu.

In potem se je zgodilo. Lee je zbirala gradivo za roman o njeni najljubši pisateljici Fanny Brice in po naključju odkrila v knjigo skrito pisateljičino pismo. Zanj ji je v eni izmed newyorških knjigarn uspelo iztržiti lep kupček denarja in to je bil začetek kariere ponarejevalke pisem slavnih avtorjev, za katere so premožni zbiratelji plačevali mastne denarce. Hellerjeva je po scenariju scenarističnega tandema Nicole Holofcener-Jeff Whitty (izhodišče so bili memoari resnične Lee Israel), posnela karakterno študijo junakinje, ki ni nikoli najbolje razumela z okolico. Ženske, ki se je brez zadržkov spuščala v debate in brez dlake na jeziku kritizirala vse in vsakogar. Za sabo je običajno puščala porušene mostove in vedno bolj drsela v izolacijo. Film se v največji meri fokusira na njene ponarejevalske podvige in razmerje z njenim homoseksualnim prijateljem Jackom Hockom, ki na neki točki postane partner v njeni majhni, nekaj časa zelo donosni prevarantski shemi. Can You Ever Forgive Me? je film, ki na praktično vseh nivojih doseže soliden rezultat, a obenem v nobenem segmentu ne ponudi nič, kar bi ga dvignilo na nivo resnične filmske mojstrovine. Razen nadpovprečne dobre igre Melisse McCarthy in Richarda E. Granta je malo stvari, ki bi jih bilo vredno posebej izpostaviti. Glede na število nominacij za najrazličnejše nagrade je očitno, da je Marielle Heller naredila korak naprej v svoji karieri. Toda prepričan sem, da navkljub lovorikam in toplemu sprejemu kritikov, pogled z ustrezne časovne distance (ko se poleže ves prah okoli nagrad), ne bo tako rožnat. 

Ocena

Les fantômes d'Ismaël (2017)

aka Ismael's Ghosts

Mathieu Amalric and Marion Cotillard in Les fantômes d'Ismaël (2017)

Slo naslov: Ismaelovi duhovi

Angleški naslov: Ismael's Ghosts

Država: Francija

Jezik: francoščina

Leto: 2017

Dolžina: 114' ,  Imdb

Žanri: drama, romantični

Režija: Arnaud Desplechin

Scenarij: Arnaud Desplechin, Julie Peyr 

Igrajo: Mathieu Amalric, Marion Cotillard, Charlotte Gainsbourg 

[SLO]

Ismael Vuillard je režiser. Ravno je sredi filma o Ivanu, nenavadnem diplomatu, ki ga je navdihnil njegov brat. Skupaj s tastom in mentorjem Bloomom Ismael še vedno žaluje za ženo Carlotto, ki je pred dvajsetimi leti brez sledu izginila. Vseeno pa si je nedavno ustvaril novo življenje s Sylvio. A nekega dne se Carlotta vrne od mrtvih ... Arnaud Desplechin virtuozno preplete različne pripovedne niti v hipnotično, impulzivno in večplastno zgodbo o režiserju, ki ga preganjajo duhovi iz preteklosti. -Fivia/Cenex

[ENG]

Twenty-one years ago, she ran away. And twenty-one years later, Carlotta (Marion Cotillard) is back from the void. But Ismael (Mathieu Amalric) has been busy rebuilding a life for himself with Sylvia (Charlotte Gainsbourg) and working on his next feature film. As Ismael's trials and tribulations unfurl, so too do those of his film's protagonist: the idle, funny and reckless diplomat Ivan Dédalus (Louis Garrel). The character is a nod to the ghost of another of Desplechin's creations, the brother of Paul Dédalus, three-time hero of "My Sex Life - or How I Got Into an Argument," "A Christmas Tale" and "My Golden Days." A film within a film - and then some, Desplechin layers narrative upon narrative. With ISMAEL'S GHOSTS, Desplechin returns once more to the past, creating film after film as his way of stepping back in time, and proving yet again that his brand of genius lies in his ability to find light in the darkest of places. -Written by Magnolia Pictures

Ocena