Leto (2018)

aka Summer

Teo Yoo, Filipp Avdeev in Aleksandr Gorchilin in Leto (2018)
Photo by Vladislav Opelyants - © HYPE Film Productions

Slo naslov: Poletje

Drugi naslovi: Summer

Država: Rusija

Jezik: ruščina

Leto: 2018

Dolžina: 126' ,  Imdb

Žanri: biografija, glasbeni, romantični 

Režija: Kirill Serebrennikov 

Scenarij: Kirill Serebrennikov, Mikhail Idov, Lili Idova, Ivan Kapitonov, Natalija Naumenko 

Igrajo: Roma Zver, Irina Staršenbaum, Teo Yoo, Filipp Avdejev, Evgenij Serzin, Aleksandr Gorcilin, Vasilij Mihajlov, Aleksandr Kuznecov, Nikita Efremov

Poletje je osmi celovečerec ruskega režiserja Kirilla Serebrennikova. Film je premiero predvajan v glavni tekmovalni sekciji festivala v Cannesu, od koder se je vrnil z nagrado za najboljšo glasbo. Nadvse primerna nagrada za film o glasbi, ki nas pelje v Leningrad na začetku 80-ih let, v čas ko se je v današnjem Sankt Peterburgu rojeval ruski novi val. V lokalnem mladinskem kulturnem centru mlade glasbene skupine pod budnim očesom partijskih nadzornikov zabavajo lokalno mladino. Njihovi repertoarji naprej gredo skozi cenzuristično sito, odstopanja od odobrenega programa niso dovoljena. Vsi obiskovalci so dolžni sedeti v označenih sedežih, pretirano izkazovanje navdušenja z dvigovanjem iz sedeža, ali bog ne daj poplesavanjem, ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno izpostavljanje transparentov in podobnih znakov podpore glasbenikom na odru. Serebrennikov nam izkušnjo poslušanja glasbe pod takšno restrikcijo približa z zabavno sekvenco, v kateri se osredotoči zgolj na opazovanje občinstva med ritmičnim premikanjem glav, rok in nog.

Mike, kitarist in kreativni vodja najbolj popularnega benda v mestu nekega dne spozna Viktorja, ko se ta skupaj s prijateljem priklati na plažo, na kateri se zabava Mikova ekipa. Zraven so seveda kitare in Viktor dobi priložnost demonstrirati svoj izjemni talent. Na plaži je tistega dne bila tudi Mikova punca (kasneje soproga) Nataša, ki je takoj pokazala zanimanje za Viktorja. Tako je vzpostavljen neobičajen ljubezensko-prijateljski trikotnik, v katerem je dva moška povezovala ljubezen do glazbe in ženske, ki je stala med njima.

Ravno spomini Natalie 'Nataše' Naumenko so bili pomemben insajderski vir, na katerega so se pri pisanju scenarija oprli Serebrennikov in sodelavci. Nastal je film, ki odlično ujame duh časa in bližajočo se perestrojko, s kateri se bo začelo gospodarsko-politično preoblikovanje Sovjetske Zveze. Na gramofonih ruske mladine se vrtijo vinilke Lou Reeda, Davida Bowieja, Talking Headsov... Počasi se ustvarja kritična masa, baza poslušalcev in glasbenikov, iz katere bo vzniknil ruski novi val. Ena izmed nosilnih skupin ruskega novega vala je bil band Kino, njegova gonilna sila pa je bil Viktor Robertovich Tsoi, avtor malodane vseh skladb (glasbe in besedil), ki jih je skupina posnela v njegovi kratki, a izjemno plodni karieri. Njegovo kariero je namreč pri rosnih 28-ih končala fatalna prometna nesreča.

Uporniški rokerji so za mnoge bili moteči dejavnik – njihovo identificiranje z zahodnjaško kulturo in glasbo so doživljali kot izdajo in simpatiziranje s sovražnikom. Odnos okolja do uporniške mladine nam Serebrennikov približa tudi skozi glasbeno-fantazijske „to se ni zares zgodilo“ sekvence, kakršna je fantastična interpretacija legendarnega komada Psycho Killer. Zavoljo tovrstnega identificiranja protagonistov z njihovimi zahodnjaškimi heroji, oziroma glasbo, ki jo poznamo na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah, zgodba dobi neko univerzalno privlačnost. Serebrennikov je lepo pomešal uvoženo in domače, ter tako povečal domet filma, saj se je dobro zavedal limitov, ki bi jih prineslo omejevanje na rusko rock sceno. Poletje je nostalgični črno-beli feelgood poklon mladosti in nekim preteklim, bolj enostavnim časom, ko si skozi življenje lahko plul na oblakih ustvarjenih iz glasbe, ljubezni in prijateljstev.

Ocena