Super

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Akcija, Komedija, Drama
Dolžina: 96',  Imdb
Režija: James Gunn
Scenarij: James Gunn
Igrajo: Rainn Wilson, Ellen Page, Liv Tyler, Kevin Bacon, Michael Rooker, Nathan Fillion

Dolgemu seznamu superjunakov, ki so svoja junaška dejanja izvajali na filmskih platnih se je letos priključil še The Crimson Bolt. Gre za nizkoproračunski projekt Jamesa Gunna, ki naj bi stal skromnih 2,5 milijona zelencev, a mu zaenkrat kljub majhnem vložku ni uspelo povrniti vloženega, zato je že po naravi stvari pričakovano, da se zraven takšnega filma dodajajo oznake tipa neuspešno, zgrešeno, slabo… Zdaj, ko je film izšel na DVD/BR ploščku, bo verjetno pokasiral nekaj več in tako vendarle prilezel na zeleno vejo, kar je dobra priložnost za vse, ki se želijo na lastne oči prepričati v njegovo (ne)kakovost  v udobju domače dnevne sobe, kajti film zagotovo ne bo doživel mednarodne kino distribucije.

Že v uvodnih kadrih nam Frank razloži, da je v celem življenju doživel le dva popolna trenutka. Prvi se je zgodil, ko je dahnil usodni da in poročil Sarah, drugi se nanaša na njegovo pomoč policistu pri aretaciji bežečega nepridiprava. Frank je po nesrečnem otroštvu in frustrirajočih najstniških letih končno dočakal boljše čase. Zdaj ima Sarah in to je več ali manj vse, kar potrebuje. Toda Sarah je angel z napako, ki za sabo ima neprijetno obdobje, ki sta ga najbolj zaznamovala razuzdano življenje in mamila. Frank je opazil znamenja, ki so govorila, da se Sarah počasi vrača na stara pota in ko se je na vratih njunega doma pojavi Jacques, njen nekdanji fant, je Frank vedel, da to ne pomeni nič dobrega. Nekaj dni kasneje je Sarah pobrala stvari in ga zapustila. Vrnila se k Jacquesu in staremu načinu življenja. Jacques je sicer šef lokalne kriminalne združbe, ki želi prevzeti kontrolo nad trgovino z mamili, zato je Sarah vedno dobro založene z drogo. A Frank ne bo kar tako obupal, boril se bo za Sarah in jo poskušal prepričati, naj se vrne domov. Ko se njegov prvi poskus izjalovi, se odloči, da bo postal Crimson Bolt, maskirani borec za pravico, zaščitnik šibkih in najhujši sovražnik mestnih kriminalcev.

Moje prvo druženje z Jamesom  Gunnom je obenem bil njegovim prvi odmevnejši naslov Plazilci (Slither, 2006), podrobnejša raziskava njegovega ustvarjanja razkrije sodelovanje s slavnim Georgeom Romerom. Skupaj sta delala na scenariju za rimejk Romerove Zore živih mrtvecev (Dawn of the Dead, Zack Snyder, 2004).  Super je nenavadna žanrska mešanica, ki jo številni primerjajo z Kick Ass  (Matthew Vaughn, 2010) in filma res imata kar nekaj stičnih točk, a se mi nekako bolj posrečena primerjava zdi tista z Defendorjem  (Peter Stebbings, 2009), z eno pomembno razliko. Gunnova komedija je veliko bolj temačna in veliko bolj nasilna. Tudi tukaj se nekaj koleščkov v glavi naslovnega junaka vrti v napačni smeri, toda Crimson Bolt ne le da nima nobenih nadnaravnih supermoči, preden se postavi po robu kriminalcem, mora premagati zelo človeški občutek strahu. Vsak začetek je težek, v snovanju strategije je Frank najprej bral različne stripe o superjunakih a na koncu spoznal, da bo tisto kar išče našel v stripih, v katerih junaki nimajo nadnaravnih moči.

Odzivi na film so zelo različni, od tistih, ki so mu skrajnje nenaklonjeni, do tistih ki jim je Gunnova stvaritev bila zelo všeč. Že takoj po ogledu mi je bilo jasno, da se mi je film dopadel, a ko sem ga kasneje v miru analiziral sem spoznal, da je Super v resnici super film. Film, ki mu ne morem dodeliti povprečno trojko, že zato, ker se je avtor požvižgal na MPAA rating in se že v startu sprijaznil z velikim R (nekaj podobnega, kot tisti krogci na naših televizijah) in klasifikacijo, ki se ji vsak resen zaslužkar želi izogniti. Gunn je svojemu superjunaku dal občutek za pravičnost, a mu obenem v roke potisnil orožje - veliki ključ, (takšen, ki ga uporabljajo vodovodarji) in mu naročil, naj kaznuje in preganja zločince. Dodelil mu je, tako kot je to v navadi, pomočnika(co), in če pošteno napnem možgane, se ne morem spomniti nobenega sidekicka, ki bi tako močno poživel dogajanje in ga povzdignil na višji, intenzivnejši (beri: bolj krvav) nivo. Gunn svojega junaka prefinjeno pelje po zelo tenki črti med psihopatom in pravičnikom, zraven (auto)parodira superjunake, a vseeno ne pozabi na njegovo stisko, jo uspešno predstavi kot realno-stvarno, ter tako njegovim prizadevanjem ponudi legitimnost in pribori našo naklonjenost. Priznam, da Rainnu Wilsonu doslej nisem bil preveč naklonjen, čeprav nisem videl veliko njegovih filmov. No, po tem filmu se moje mnenje korenito spreminja, saj je Wilsonov s svojim mrkim psiho-obrazom odlično znašel v naslovni vlogi, še posebej mi je bil všeč njegov globoki glas v offu. Enako dobra, če ne boljša je Ellen Page kot Libby/Boltie, ki v svojo karakter vnese neverjetno energijo in strast, njena pretirana vnema še dodatno podžge atmosfero in sprovocira še več akcije. Heh, pomembno je, da se nekaj dogaja, kazen si zasluži tisti, ki prodaja drogo, a pravično maščevanje čaka tudi tistega, ki praska parkirane avtomobile.

Ocena: