Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Hrvaška
Leto: 2010
Žanri: Komedija, Triler
Dolžina: 124', Imdb
Režija: Ivan-Goran Vitez
Scenarij: Ivan-Goran Vitez
Igrajo: Vili Matula, Hana Hegedušić, Ljubiša Savanović, Nataša Dangubić, Luka Petrušić, Goran Navojec, Zeljko Königsknecht
Če ste nekaj let nazaj ujeli britansko horror komedijo Razkol (Severance, Christopher Smith, 2006), potem boste zlahka prepoznali podobno idejo celovečernega prvenca Ivana-Gorana Viteza. Nekoliko manj očitno je Viteza navdihnila Odrešitev (Deliverance, John Boorman, 1972), Južnjaška uteha (Southern Comfort, Walter Hill, 1981), ali recimo The Hills Have Eyes (Wes Craven, 1977). Vitez si je ime ustvaril, kot eden izmed ustvarjalcev priljubljene hrvaške nanizanke Barabe in princese (Bitange i princeze, 2005 -), za prvenec je sam spisal tudi scenarij. Na domačem festivalu v Pulju so mu podelili nagrado za kostumografijo in montažo, mnenja kritikov s področja nekdanje države so deljena, od pozitivnih, do skrajnje negativnih.
Zgodba je postavljena v naravo,v gozdove Hrvaškega Zagorja, kamor se odpravijo uslužbenci neke marketinške agencije. Krepitev ekipnega duha v funkciji povečanja učinkovitosti, ali t.i. team building, je ideja velikega nizozemskega šefa, ki je pred kratkim kupil podjetje in takoj začel izvajati ukrepe, ki bodo kolektiv dvignili na višji, kakovostnejši nivo. A že na raftingu vzdušje skali prevračanje rafta, pri katerem veliki šef dobi veslo v glavo. Naslednja programska točka je paintball, zato se sodelujoči odpravijo v gozd, razdeljeni v dve moštvi. Nedaleč stran, v kmečki hiši živi »nekoliko« nenavadna družina. Oče ima še največ »dela« s soprogo nimfomanko, starejša sin in hči sta že odrasla, pred kratkim je štorklja v hišo prinesla še enega otroka. Na novem plazma televizorju se neprekinjeno vrtijo pornografski filmi, sicer pa hčerka največ časa posveča branju, sin pa kukanju pod sestrino kiklo. A to še ni popolna zasedba v galeriji nenavadnih likov, kajti okoli gozda se potika par, ki je prišel nabirati gobe, prste vmes imata tudi lastnika počitniškega kompleksa, ki sta organizirala izlet za uslužbence marketinške agencije.
Kombinacija komedije, krvoprelitja in različnih nespodobnosti, zapakiranih v zabavno filmsko zafrkancijo, v mednarodnih okvirjih ni nič nevsakdanjega. Številne kinematografije se lahko pohvalijo s podobni filmi, a na ex-yu področju takšnih filmov enostavno niso delali. Z dozorevanjem novih, mladih ustvarjalcev, se je začela filmska liberalizacija celotne balkanske regije (Srbski film, Življenje in smrt porno tolpe), in v ta kontekst velja postaviti tudi naslovno stvaritev. Vitez je ustvaril številčno in raznoliko galerijo likov, nekateri med njimi so zelo posrečeni, drugi spet nekoliko manj. V manjših kinematografijah je pomanjkanje sredstev večni problem, kar se potem odraža na kakovost same produkcije, ki je tukaj v mejah sprejemljivega, sploh pa če drži podatek o višini proračuna (300.000 €). Pogosto smo v filmih s teh prostorov deležni slabe igre in tudi tukaj najdemo marsikaj, a je končni seštevek igralskih prispevkov v povprečju soliden. V osnovi je film žanrsko najbližje komediji, a se ustvarjalci zelo konkretno dotaknejo resnih tem, kot so: mobing, ženska emancipacija, brezobzirnost kapitalizma, človeška tekmovalnost in škodoželjnost… Doživetje Vitezovega filma je odvisno od percepcije vsakega posameznika, saj je komedija že od nekdaj zelo subjektivna, zato verjetno ne manjka tistih, ki se mu Vitezovi prejemi ne zdijo ravno komični. Če vprašate mene, je prav humor najmočnejši argument filma in če niste preobčutljivi na kri, seks, incest, militantni feminizem, homoseksualnost in še kaj, kar odstopa od ustaljenih družbenih norm, potem se zna zgoditi, da boste v ogledu uživali.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar