Win Win

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 106' ,  Imdb
Režija: Thomas McCarthy
Scenarij: Thomas McCarthy
Igrajo: Paul Giamatti, Alex Shaffer, Bobby Cannavale,  Amy Ryan, Jeffrey Tambor, Melanie Lynskey, Burt Young

Thomas McCarthy je s svojim prvencem Postajni agent (The Station Agent, 2003),  predstavljenim na Sundanceu domov odnesel nagrado občinstva, kar je bil zadostno opozorilo številnim ljubiteljem neodvisnega filma, da je z nami novi ustvarjalec, ki se ga še kako splača spremljati. McCarthy je obraz, ki ga verjetno poznate, saj je kot igralec sodeloval pri številnih znanih naslovih, največkrat v manj pomembnih, stranskih vlogah. Mogoče je še najbolj odmeven McCarthyjev nastop pred kamerami njegovo sodelovanje v krimi seriji Skrivna naveza (The Wire, 2002-2008).  Postajni agent je prejel kar nekaj festivalskih nagrad, odlično je bil sprejet tudi njegov naslednji film, Obiskovalec (The Visitor, 2007),  v katerem si je odlični Richard Jenkins prislužil oskarjevsko nominacijo za glavno vlogo. Enaka čast je doletela tudi McCarthyja dve leti kasneje in sicer za njegovo scenaristično delo pri animirani uspešnici V višave (Up, Pete Docter in Bob Peterson, 2009).  Po štirih letih režiserskega premora je McCarthy znova tukaj s svojim tretjim samostojnim projektom, tako kot pri prejšnjih dveh filmih, je spet sam poskrbel za scenarij.

Mike Flaherty (Giamatti) je odvetnik s samostojno odvetniško pisarno, družinski človek z dvema otrokoma in ljubečo ženo (Ryan). Čeprav odvetniki po navadi dobro služijo, Miku v nekaj zadnjih letih ne gre najbolje. Kraj v katerem živi je enostavno premajhen, strank pa premalo za uspešno poslovanje. Zaradi takšnih okoliščin je Mike izpostavljen vedno večjemu stresu, finančno negotovost razume kot osebni neuspeh in se izogiba resnemu pogovoru z ženo. Mike se je v šolskih letih ukvarjal z rokoborbo, zato je tudi sprejel volontersko delo na srednji šoli, ko je prevzel vlogo trenerja šolske rokoborske ekipe. V treniranju izrazito neuspešne skupne mladih rokoborcev sicer ne uživa, a zaradi tega se vseeno počuti nekoliko bolje, volontersko delo je njegov način izkazovanja privrženosti lokalni skupnosti. Ko mu sodišče dodeli primer opravilno nesposobnega starejšega možakarja, izkoristi nedorečenost zakonskih določil in prevzame vlogo njegovega legalnega zastopnika, ki mu omogoča zastopanje in upravljanje finančnih sredstev na računih senilnega starčka. Za svoj trud bo mesečno prejemal »malenkostno« nakazilo, ki mu bo pomagalo pri premostitvi likvidnostnih težav. Vse lepo in prav, če kmalu za tem pred starčevo hišo nebi prikazal najstnik, za katerega se izpostavi, da je vnuk njegovega varovanca. Ime mu je Kyle in prišel jev mesto, da bi živel pri dedku. Njegova problematična mama je končala v ustanovi za odvajanje  od mamil. Kyle pa ni bil pretirano navdušen nad skupnim življenjem z maminim fantom in zdaj je tukaj, pred vrati dedkove hiše.

Tudi v tretje nas McCarthy popelje na zanj značilno pot iskanja nadomestnih družin, mater in očetov, med depresivne, zaspane ljudi, ki nekako ne najdejo izhoda iz neprijetne agonije, dokler v njihova življenja ne vstopi nekdo nov, drugačen in dovolj samosvoj, da lahko sprovocira prebujanje. Tudi tokrat je McCarthy spisal zanimiv scenarij, ki se vrti okoli depresivnega odvetnika, ki je iz dneva v dan vedno bolj negotov, z vedno manj samospoštovanja in zaupanja v lastne zmožnosti. Kreiral je lik, ki je pisan na kožo odličnem Giamattiju, ki je tako na svoj konto dodal še eno izjemno prepričljivo igralsko kreacijo. Zelo kakovosten protiutež Giamattiju ponudi drugi osrednji lik v pripovedi, debitant Alex Shaffer, ki se odlično znajde v vlogi mladeniča prepuščenega samemu sebi. Generalno se je ekipa, ki jo je zbral McCarthy odlično ujela, saj so Amy Ryan, Jeffrey Tambor in Bobby Cannavale zelo dobra podpora vodilnem dvojcu.

McCarthy s svojim tretjim filmom znova najde čarobno formulo, s katero vdahne življenje povsem navadni zgodbi, ki naravno in nevsiljivo prevzame gledalca in mu ogreje dušo in srce. Ne glede na vso scenaristično predvidljivost, ki jo lahko očitam naslovnem umotvoru, je  potek dogodkov naraven, v stiku z realnostjo in univerzalnimi življenjskimi šablonami, ki jih lahko najdemo povsod. Zanimivo je opazovati, kako spodobnost in zaščitniški nagon počasi usmerjata Giamattijeva dejanja, s katerimi ta izkazuje vedno večjo naklonjenost simpatičnemu Kylu. Na tej poti Mike najde izgubljeno samospoštovanje, se otrese občutka negotovosti in na nek način s pomočjo mlademu fantu, pomaga tudi samemu sebi. Za konec naj še kot zanimivost omenim, da rokoborske sposobnosti Alexa Shafferja izvirajo iz resničnih izkušenj, saj je mladenič lani, pri 17-ih letih, zmagal na prvenstvu zvezne države New Jersey, a je nato zaradi poškodbe moral končati športno kariero.

Ocena: