sreda, 4. januar 2012

Kill List



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2011
Žanri: Grozljivka, Triler
Dolžina: 95' ,  Imdb
Režija: Ben Wheatley
Scenarij: Ben Wheatley, Amy Jump
Igrajo: Neil Maskell, Michael Smiley, MyAnna Buring, Harry Simpson, Emma Fryer

Okoli britanskega grozljivega trilerja Kill List se je v zadnjih mesecih razvila kar živahna debata, ki je močno polarizirala občinstvo. Na eni strani so tisti, ki film označujejo za mojstrovino in ga uvrščajo med najboljše filme preteklega leta. Na drugi strani imamo tiste, ki naslovni umotvor doživljajo kot najslabšo izkušnjo v daljšem časovnem obdobju. Če ne bi imel izbire in bi se moral prikloniti eni izmed omenjenih opcij, bi veliko raje obkrožil ZA, kakor PROTI. Še pred ogledom sem malo pobrskal, kot po navadi pogledal režiserjev profil in izvedel, da je Kill List drugi celovečerec Bena Wheatleyja. Ugotovil sem , da sva se že družila ob njegovem prvencu Down Terrace (2008), nekoliko nenavadni komični kriminalki, v kateri v kriminalne posle vpletena družina poskuša odkriti policijskega informatorja v svojih vrstah. Že prvenec je nakazal, da Wheatley zna nadvse efektno zasukati zgodbo v  smeri krvavo-grozljivega. S Kill List se je Wheatley veliko močneje nagnil proti temačnemu in zametke hororja iz prvenca nadgradil z zelo prepričljivo mračnjaško atmosfero, a o tem nekaj več v nadaljevanju. 
Jay (Neil Maskell) je že osem mesecev brez dela, družinska blagajna je povsem prazna in njegova žena Shel (MyAnna Buring) je vedno bolj nezadovoljna. Prepiri so vedno intenzivnejši in Jay ve, da bo kmalu moral položiti nekaj denarja na mizo. Jayju se vrnitev na delo pošteno upira in kljub temu, da ne poznamo narave njegovega poklica, slutimo, da delo ne more biti prav prijetno. Vemo tudi, da je nekaj časa preživel na Bližnjem vzhodu, kot član britanskih vojaških sil. Obisk najboljšega prijatelja Gala (Michael Smiley), poleg prijetnega kramljanja starih znancev pomeni, da je na njun naslov priromala nova poslovna ponudba. Takrat postane jasno, da sta Jay in Gal poklicna morilca, ki sta pravkar prejela večje naročilo. Skrivnostna organizacija jima izroči listo za odstrel, za vsako prečrtano ime na seznamu ju čaka izdatna nagrada. A že pri prvem imenu s seznama ju čaka presenečenje. Namreč, njuna tarča je duhovnik, še bolj nenavadna je njegova reakcija, tik preden ga ustrelita. 
Če bi moral v eni besedi opredeliti največjo vrlino Wheatleyjevega umotvora, potem bi se najverjetneje odločil za nepredvidljivost. Kill List je film, pri katerem pogosto ne vemo niti kaj nas čaka v naslednjem prizoru, še manj pa, v kateri smeri se bo pripoved razvijala naprej. Tudi na začetku, ko spoznavamo glavne protagoniste režiser vztraja na ustvarjanju dvoumnih situacij. V enem prizoru spremljamo žolčen prepir, ki bi kaj kmalu lahko prerasel v nasilje, nekaj minut kasneje so strasti povsem pomirjene. Jay in Shel sproščeno kramljata na kavču s svojimi gosti, kot da se nič nebi zgodilo. Tudi kasneje, ko nas Jay in Gal zabavata z mestoma zelo duhovitim dialogom, v ozadju poslušamo srh zbujajočo glasbeno podlago, ki nas opominja, da ju nekaj temačnega mogoče čaka že za naslednjim vogalom.  Prva žrtev z nenavadnim odzivom le poglobi misterij okoli imen na seznamu in nas prisili v razmišljanje o skrivnostni organizaciji, ki je naročila umore. Režiser gledalca namenoma pušča v temi, ko ne želi pokazati vseh dejstev, ki ji na morilskem pohodu odrivata Jay in Gal. Pokaže nam le njune reakcije in nas tako obvešča, da sta se prijatelja znašla sredi nečesa, ki bo zagotovo imelo dalekosežne posledice na njuna življenja. V resnici je najbolj, če poznate čim manj dejstev, potem bo efekt ob ogledu veliko boljši. Povedal bom le, da me je presenetljivi finale ujel nepripravljenega, a že nekaj trenutkov kasneje sem  lahko naštel vsaj tri znane naslove, s podobnim zaključkom. Kakorkoli, Kill List je solidno režiran in odlično odigran film, z nekaj zelo kakovostnimi sestavinami , toda zaključno dejanje kljub vsemu ne ponudi popolnega zadoščanja in pusti odprtih veliko vrat, ki sta jih naša antijunaka odprla na poti do končne razrešitve.  (+3)


Ocena:


2 komentarja:

  1. Joj, kakšna škoda za zadnjo tretjino. Kot če bi začel gledali drugi film, ki ga je režiral neki C-horror navdušenec (saj veš katerega filma). Očitno se Wheatley ni dovolj zavedal svoje kvalitete v razvoju likov in atmosfere, se bal da bo za dober film zgodba o dejanski "kill listi" premajhna, premalo šokantna. In ne, to "puščanje v temi gledalca" nikoli ne štejem kot namerno, ampak le za slabo izvedeno, še posebej, če se tudi twist nahaja v "temi". Sem 100% prepričan, da se je v scenarij naknadno še nekaj dodajalo in kasneje dosnemavalo in da so scene doma (žurka, žena) izpadle daljše in zato boljše, kot je sprva bilo načrtovano.

    OdgovoriIzbriši
  2. Heh, druga slikica zbuja očitne asociacije ;)

    Tukaj mi je posebej všeč skoraj dokumentaristično vzdušje v prvem delu filma. Zelo pristno. In kot praviš, res škoda, da se je Wheatley odločil zgodbo peljati proti takšnem zaključku. Sta pa oba glavna igralca odlična, se lepo ujameta.

    OdgovoriIzbriši