Rózyczka (Little Rose)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Little Rose
Država: Poljska
Leto: 2010
Žanri: Drama, Zgodovinski, Romantični
Dolžina: 118' ,  Imdb
Režija: Jan Kidawa-Blonski
Scenarij: Maciej Karpinski, Jan Kidawa-Blonski
Igrajo: Andrzej Seweryn, Magdalena Boczarska, Robert Wieckiewicz, Aleksandra Bednarz, Jacek Braciak

Razen koprodukcije Nujno ubijanje (Essential Killing,Jerzy Skolimowski,2010), ki je v največji meri vendarle poljski film, se ne morem spomniti, kdaj sem nazadnje videl kakšen poljski celovečerec. Moja prva asociacija na poljsko kinematografijo je Krzysztof Kieslowski in njegov Kratki film o ubijanju (Krotki film o zabijaniu,1988), ki se mi je trajno vtisnil v spomin, še v najstniških letih. Spomnim se, da sem ga videl na televiziji, v sklopu retrospektive velikega avtorja, ko so zavrteli tudi Kratki film o ljubezni. Kasneje sem z navdušenjem pospremil tudi Dvojno Veronikino življenje in znamenito trilogijo Tri barve. Nekoliko sem zašel z začrtane smeri, saj tema tega zapisa ni Kieslowski in njegovi filmi, temveč dobitnik glavne nagrade na festivalu poljskega filma  iz leta 2010. In če sem tako malo prostora posvečam poljskem filmu, potem je logično, da mi ime Jan Kidawa-Blonski, ki je film režiral, ne pove veliko. Kakorkoli, zgodba nas pelje v čas, ko je Evropa bila razdeljena na zahodni in vzhodni blok, natančneje v leti 1967 in 1968, ko je proruski režim brutalno zatrl nemire, ki so se začeli s študentskimi protesti.    

V uvodu spoznamo Romana Rožeka (Robert Wieckiewicz), višjega časnika v poljski tajni službi in njegovo prelestno dekle, Kamilo Sakowicz (Magdalena Boczarska). Kamila dela v tajništvu Varšavske univerze, zato pozna večino tamkajšnjih profesorjev. Ravno v tem času na Bližnjem vzhodu Izrael, v t.i. šestdnevni vojni, premaguje svoje arabske nasprotnike, ki uživajo podporo Sovjetske zveze. Nova geopolitična realnost sproži odziv v deželah vzhodnega bloka in tudi Poljska ni izjema. Direktiva komunistične partije se glasi: »Odkriti in aretirati vse pripadnike sionističnega gibanja!« Kmalu v sionističnem košu končajo vsi nasprotniki režima. Na vrhu liste osumljenih se znajde Adam Warczewski (Andrzej Seweryn), ugledni intelektualec, profesor in pisatelj. Tajna služba sumi, da je prav Warczewski avtor protirežimskih oddaj na radiu Svobodna Evropa, ki oddaja iz nemškega Münchna. Rožek želi izrabiti Kamilino poznanstvo s profesorjem. Čeprav je Kamila popolnoma apolitično dekle, Rožek izvaja pritisk in jo želi na vsak način prepričati, naj prevzame vlogo sodelavca tajne policije. Kamila na koncu pristane in se pod kodnim imenom Rozyczka poda v špijonsko misijo. Njena naloga - s pomočjo svojih ženskih čarov se čimbolj približati profesorju in poročati o njegovih dejavnostih. Toda profesorjeva bližina počasi spreminja Kamilo in ta počasi začenja dvomiti v moralnost in legitimnost svoje vloge.

Z Rozyczko se Kidawa-Blonski spominja dela poljske zgodovine na podoben način, kot so to že storili Nemci, z odlično triler/dramo Življenje drugih (Das Leben der Anderen, Florian Henckel von Donnersmarck, 2006). Aktualna družbeno-politična realnost se zrcali v življenjih treh osrednjih protagonistov, ki tvorijo nekakšen ljubezenski trikotnik, v katerem osrednjo vlogo igra atraktivna debitantka Magdalena Boczarska. Ta je potisnjena v vlogo režimskega sodelavca, v kateri bo počasi odkrila svoje zablode in spoznala resnične vrednosti. Boczarska z zahtevno vlogo opravi dobro in verjamem, da njena igra ni ostala neopažena. Igralka pokaže veliko gole kože in verjemite, punca ima kaj pokazati. In ne, njene igre ne hvalim zavoljo lepo oblikovanega telesa, pravzaprav je ta kvaliteta,  le zelo prijeten dodatek. Hvalim tudi zelo avtentično rekonstrukcijo časovnega obdobja, s konca 60-ih let prejšnjega stoletja, Od prepričljivih interierjev,do kostumografije in posnetkov na prostem, kjer opazimo veliko število starodobnih avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev. Ustvarjalci so pri pisanju scenarija zgodbo gradili okoli resničnega dogodka iz tega obdobja. Namreč, Pawela Jasienico, priznanega pesnika in političnega disidenta, je umorila njegova soproga, v resnici agentka tajne službe, ki se je z Jasienico poročila po naročilu svojih šefov. Zelo všečno so v film vkomponirani dokumentarni posnetki študentskih protestov in vsesplošnih nemirov, montaža je v nekaterih prizorih naravnost fantastična. Film se mi je dopadel, med drugim tudi zato, ker zelo lepo pokaže funkcioniranje režimov za železno zaveso in njihov vpliv na življenje posameznika. Zgodbi je uspešno dodana  mednarodna dimenzija, z vključitvijo šestdnevne vojne. Nekaj preglavic s spremljanjem in razumevanjem okoliščin utegnejo imeti mlajši gledalci, dočim bodo tisti, ki so odraščali v bivši državi povsem jasno razumeli  takratne okoliščine. Včasih sem imel občutek, da gledam film posnet za televizijo in največ pripomba leti na račun same produkcije. Sploh ob vloženem trudu v scenografske rešitve. Napačna se mi zdi tudi izbira Roberta Wieckiewicza za lik Romana Rožeka. Pri tem ne grajam njegovih igralske kvalitete, igra je povsem spodobna. Problem je v tem, da ga enostavno nisem doživel kot frajerja, ki bi lahko okoli malega prsta vihtel žensko, kakršna je njegova filmska partnerka. Podoben film brez tako zanimivega zgodovinskega ozadja, bi verjetno ocenil nekoliko slabše. A ker ljubim filme, ki so sovpadajo z zanimivimi zgodovinskimi dogodki, so bom odločil za šibko štirico. (-4)

Ocena: