Rampart

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina: 108',  Imdb
Režija: Oren Moverman
Scenarij: James Ellroy, Oren Moverman
Igrajo:  Woody Harrelson, Robin Wright, Anne Heche, Cynthia Nixon, Ben Foster , Sigourney Weaver, Ice Cube

Helen, starejša sestra,srednješolka, na uri biologije s sošolci premaguje poglavje o genetiki. Ko preide domov svoja genetska spoznanja tolmači mlajši sestri, ki od očeta zahteva pojasnilo. »Oči, če sta najini mamici sestri in ti najin oče, sva potem midve s sestro nakazi?« Oče odgovarja: »Ne. Najprej sem bil poročen s tvojo teto in šele potem sem poročil tvojo mamo. To pomeni, da sta ti in Helen sestri in sestrični, ali bolj natančno polsestri in sestrični. Nikar ne skrbi. Ne boš se spremenila v mongoloida. Genetsko je s tabo vse v redu.« Mogoče prav ta, po Kitajski četrti dišeč dialog, najbolje slikovito opisuje vso kaotičnost Davovega (Woody Harrelson) življenja. Nič boljše ni niti v poklicnem življenju. Dave je starokopitni policijski veteran, ki marsikakšno zadevo rešuje mimo predpisanih policijskih pravil in procedur. Ko so policijo začeli zapuščati starejši policisti, ki so mu krili hrbet in omilili marsikakšno zmešnjavo v njegovi režiji, ko so se policijska pravila in navade začele spreminjati, je Dave še vedno vztrajal pri svojem. Pred leti je ustrelil »domnevnega« posiljevalca, »domnevno,«v samoobrambi, bil pod preiskavo, a se mu je uspelo rešiti. Toda Davova vzkipljivost ne pozna meja. Potem, ko se v njegov patruljni avto zaleti nepreviden temnopolti voznik, ga Dave  brutalno pretepe. Na njegovo nesrečo, nekdo od mimoidočih je imel kamero, posnel cel dogodek in posnetek izročil medijem. Policijska brutalnost je udarna novica naslednjega dne in Dave si je tokrat zakuhal kašo, iz katere se ne bo tako enostavno izvlekel.

Dejstvo, da ni poročnik, je praktično edina razlika med Davom  in znamenitim Ferrarinim, khmm  Herzogovim, Pokvarjenim poročnikom. No, Dave je najbrž večji ženskar, toda vse ostale značilnosti so tu. Alkohol, mamila, korupcija, sprevržen občutek za pravičnost… Vnovično sodelovanje izraelskega režiserja Orena Movermana in Woodyja Harrelsona, po izjemno uspešnem prvencu, The Messenger (2009), je vsekakor zanimiva izkušnja. Dave Brown je antijunak, ki ga ne pozabiš kar tako, a Moverman s svojim drugim filmom žal ne leti tako visoko in tako navdihnjeno, kot je to bil slučaj, v prvem poskusu. Pripoved je navdihnjena z afero Rampart, v kateri so, konec 90-ih let prejšnjega stoletja, bile razkrite številne nepravilnosti in masovna korupcija, v losangeleškem policijskem okrožju Rampart. Na scenariju sta delala Moverman in priznani ameriški pisec krimi romanov, James Ellroy. S pomočjo izjemnega Woodyja Harrelsona režiser ustvari prepričljiv portret pokvarjenega policista na samouničevalnem pohodu, pri tem pokaže čut za detajle in spretnost v kreiranju zanimivih spremljevalnih okoliščin. Toda Movermanovem filmu vseeno manjka nekaj globine. V svojem prvem filmu je režiserju uspelo ujeti  pristna človeška čustva in resnično tragedijo in prav na tem področju Rampart najbolj razočara, saj pogled v dušo slabega kifeljca iz moje perspektive deluje precej prazno in nedorečeno. Vseeno ne bi želel biti pretirano kritičen, saj v filmu pripisujem marsikakšno pozitivno lastnost, od fine atmosfere, dobre igre, do vizualne všečnosti. Po nekoliko razglašenem začetku, film v drugi polovici začne dihati s polnimi pljuči in sprašujem se, kako bi se vse skupaj izteklo, če bi se ustvarjalci odločili za daljšo minutažo in posvetili dodatnih 15-20 minut piljenju stranskih likov in njihovi interakciji z glavno osebo.  (3+)

Ocena: