Perfect Sense

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB, Nemčija, Švedska, Danska
Leto: 2011
Žanri: Drama, Romantični
Dolžina: 92' ,  Imdb
Režija: David Mackenzie
Scenarij: Kim Fupz Aakeson
Igrajo:  Ewan McGregor, Eva Green, Ewen Bremner, Stephen Dillane, Connie Nielsen, Denis Lawson

Apokalipsa in romanca sta najpomembnejši sestavini novega filma škotskega režiserja Davida Mackenzieja, ki je znova združil moči z Ewanom McGregorjem, s katerim je že uspešno sodeloval na začetku kariere. Sodelovala sta pri Mackenziejevem drugem filmu Mladi Adam (Young Adam, 2003), v katerem je takrat neznani režiser zbral vrhunsko igralsko zasedbo in ponudil zgodbo, ki jo še danes imam v lepem spominu.  Ob režiserjevem imenu je treba izpostaviti še solidni Hallam Foe (2007), ki mu je sledil komaj gledljivi Ženskar (Spread, 2009), ki mi je ostal v spominu predvsem po zelo vročem nastopu Anne Heche. Tudi sicer, v Mackenziejevih filmih vedno najdemo nekaj vročih prizorov in tudi Perfect Sense ni nobena izjema. A gremo lepo po vrsti. Ona (Eva Green), je znanstvenica, natančneje epidemiologinja, zadolžena za raziskovanje in nadziranje nalezljivih bolezni. On (Ewan McGregor), je cenjen kuharski mojster, ki dela v restavraciji pod njenim stanovanjem. Spoznala sta se na njegovi čik pavzi. On je potreboval cigareto, ona je kadila na oknu. Sprva zadeva ni delovala preveč obetavno, a sta se kasneje dobro ujela. Ona je bila lačna in žalostna, on jo je nahranil in odgnal slabo voljo. Seks je bil odličen, njun odnos je iz dneva v dan rastel. In kje je tukaj apokalipsa, se verjetno sprašujete? Brez skrbi, prihaja. A ne na naenkrat, ampak postopoma, tiho. Začelo se je s pacientom, ki je iz neznanega razloga izgubil občutek za vonj. In ker so na več koncih sveta zabeležili podobne primere, pacient pride v roke naši epidemiologinji. Izgube vonja niso znali pojasniti, a so ocenili, da verjetno ne gre za nalezljivo bolezen. Vse dokler čuta za vonja niso začeli izgubljati tudi drugi. In ker sem že s prvo besedo tega zapisa napovedal apokalipso, nadaljnji razvoj dogodkov prepuščam vaši domišljiji.  

Apokaliptične filmske zgodbe so mi zdijo neverjetno zanimive in načeloma sem vedno radoveden, ko imam možnost videti kakšen umotvor z apokaliptičnimi elementi. Filmov, ki se ukvarjajo  s to temo je veliko, vizij konca sveta, prav tako. Glavno vprašanje je, s koliko domišljije in izvirnosti ustvarjalci posegajo po teh elementih. Ne vem zakaj, na misel mi je prišla epizoda South Parka, v kateri prebivalci bežijo pred bližajočim se globalnim segrevanjem. »Oh, my God, It's global warming! Run for your life!« (Lep primer izvirnega apokaliptičnega scenarija). Šalo na stran, Mackenziejev šesti celovečerec v okvir katastrofe globalnih razmer postavi romantično zgodbo, ki je tako iskrivo strastna, da omogoča glavnima junakoma odmik od zaskrbljujoče sedanjosti in temačne prihodnosti. Številni kritiki ugovarjajo tej brezskrbni romanci, upoštevajoč dane razmere, a sam s tem nimam težav. Zaljubljenca se po moje obnašata povsem naravno, saj je povsem razumsko, da ljubezenska čustva zameglijo še tako težke okoliščine in ob dobri kemiji na relaciji Eva-Ewan, nimam podobnih pomislekov. Nekateri godrnjajo zaradi naratorke, ki povezuje dogodke in pojasnjuje okoliščine. Strinjam se, povsem enostavno bi spremljal zgodbo tudi brez njenega vmešavanja, a me njena vloga vseeno ni pretirano motila. Dobra komponenta filma je realistično dojemanje človekovega nenehnega prilagajanje na nove okoliščine. Izguba enega čuta izostri drugega, pravijo. Tukaj film gre korak dlje in pokaže, kako zelo močna je človekova življenjska sla in kako hitro se prilagajamo na nove okoliščine. Mackenzie pokaže občutek za zanimive detajle, predvsem v odzivih na nove okoliščine, ki njegovi pripovedi dajejo realističen pečat in nas prepričujejo, da so takšne reakcije tudi najbolj verjetne.  Igralske kreacije so solidne, predvsem Ewan McGregor in igralci v stranskih vlogah, medtem ko nekoliko lesena Eva Green bolj prepriča s figuro, kakor s svojim izraznim razponom. Za verjetno največji utež okoli vratu se izkaže predvidljiv scenarij, saj zelo hitro ugotovimo, kam se odpravljamo in kakšna je naša končna destinacija. Ignoriranje enega izmed najosnovnejših človeških čutov (če ste film videli, veste o čem govorim), kaže na scenaristično nedoslednost, ki bistveno poslabša zanimivo premiso. Vseeno je  prehojena pot med vstopno in končno postajo dovolj inovativna in vizualno prepričljiva, da si film zasluži pozitivno oceno.

Ocena: