četrtek, 29. januar 2015

'71 (2014)



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB 
Leto: 2014 
Žanri: Akcija, Drama, Triler 
Dolžina: 99',  Imdb
Režija: Yann Demange
Scenarij: Gregory Burke
Igrajo: Jack O'Connell, Sam Reid, Sean Harris, Killian Scott, David Wilmot, Paul Anderson, Charlie Murphy

Prebivalci severnoirske prestolnice Belfast so skoraj tri desetletja živeli nadvse stresna življenja vedoč, da jih lahko že za naslednjim vogalom čaka bomba, ki jih lahko ubije, rani ali trajno poškoduje. Enkrat je počilo v katoliško-republikanski četrti, drugič v predelih mesta, ki jih poseljujejo protestantski lojalisti. Najbolj nemirna so bila 70-ta, ko so prevrnjeni goreči avtomobili in ulične barikade na razmejitvenih črtah med protestanti in katoliki bili vsakdanja slika na ulicah prestolnice. Leta 1971 se je med britanskimi vojaki, ki so iz Anglije poslani na sever, znašel tudi mladi Gary Hook (O'Connell). Njegova enota bi morala oditi v Nemčijo, toda na koncu so končali v Belfastu. Časa za prilagoditev na novo okolje in razumevanje zapletene situacije v mestu ni bilo veliko, saj Garyjevo enoto že naslednji dan pošljejo v sovražno razpoloženi del mesta. Naelektreno situacijo še dodatno zaostrijo pripadniki lokalne policije, ki s svojo agresivnostjo in brutalnostjo na ulico privabijo prve protestnike. Situacija se iz minute v minuto zaostruje, nezadovoljna masa je vedno številčnejša in agresivnejša. Zaradi surovega ravnanja policije med aretacijo nekega meščana, kar tam, pred očmi protestantov, stvari dokončno uidejo izpod nadzora. Poletijo prvi kamni, mlade in neizkušene vojake grabi panika, nekateri z razbitimi glavami obležijo na tleh. V vsesplošnem kaosu poveljnik ukaže umik, Gray in še en vojak pa ostaneta zadaj, odrezana in obkrožena z razjarjeno množico. In ko nekdo iz mase potegne pištolo in v glavo ustreli njegovega soborca, se Gary instinktivno poda v beg. Za njim se zapodijo vročekrvni mladci iz IRE, ki želijo še en okupatorski skalp.  Po belfastskih ulicah se začne lov na človeka. 
Britanska kinematografija je v zadnjih letih ena izmed najvitalnejših v Evropi, nosilci te vitalnosti pa so nova režiserska imena kot so: Steven Knight, Ben Wheatley, Jonathan Glazer…, ki so vnesla nemalo svežine v britanski film. Med njimi je tudi v Parizu rojeni Yann Demange, ki je odraščal in filmsko dozorel v Angliji. Najprej je delal kot snemalec, montažer in asistent režije pri različnih glasbenih projektih in reklamah, pred celovečernim prvencem '71 pa je režiral nekaj odmevnih britanskih tv serij kot sta Dead Set in Criminal Justice. Nato mu je v roke prišel scenarij Gregoryja Burka in Demange je ocenil, da je to njegova priložnost za preboj na veliko sceno. Film je na začetku lanskega leta premierno predvajan v Berlinu in od takrat je o njem bilo moč slišati in prebrati pretežno pozitivna menja in odzive. O »težavah« na Severnem Irskem je posneto kar nekaj filmov — Krvava  nedelja Paula Greengrassa je en boljših primerov — in '71 je po ocenah mnogih eden tistih naslovov, ki se uvršča v sam vrh filmov s tovrstno tematiko. Demangu je uspelo v format na videz preprostega akcijskega trilerja, ki se vrti okoli boja za preživetje mladega britanskega vojaka zapakirati veliko več: v prvi vrsti dovolj natančno in večsmerno orisati položaj in razmerje sil na Severnem Irskem v tem kritičnem obdobju in obenem izkristalizirati univerzalno formulo zakulisnih iger, ki jo lahko brez večjih prilagajanj apliciramo na katerokoli konfliktno situacijo v svetu.
Filmu poleg tega uspe izoblikovati kompleksno sliko delovanja republikanskega gibanja in notranjih trenj med radikalno in bolj umirjeno strujo znotraj organizacije, istočasno pa ponudi perspektivo običajnega človeka, ki poskuša v takšni situaciji ravnati človeško, v skladu s svojimi moralnimi načeli. Skupni imenovalec vseh elementov, ki jih lahko označimo kot politične, je žongliranje z usodo posameznika (v tem primeru mladega vojaka) in tendenca politike, da življenje običajnega posameznika žrtvuje za višje politične cilje. Ta spoznanja so po moji oceni poglavitna sporočilna vrednost filma, ki preko protivojne ideje pride so višje resnice: dvoličnosti politike, ki brez pomisleka maršira preko trupel (vseh) žrtev, vse dokler je takšno početje v funkciji doseganja »višjih« ciljev. Hvale vredna je tudi režisersko-scenaristična spretnost, s katero ustvarjalcem uspe v slabih 100 minutah sinhronizirati in ustrezno motivirati veliko število likov. Zaključne besede sem rezerviral za Jacka O'Connella, vzhajajočo zvezdo britanskega in svetovnega filma, ki je po odličnem nastopu v zaporniški drami Starred Up (David Mackenzie, 2013) zabeležil še eno bleščečo predstavo. Prepričljivost, s katero je O'Connell v tako kratkem časovnem razmaku odigral dve tako različni vlogi, mu je že odprla številna vrata in verjamem, da mu dela v prihodnje ne bo manjkalo. Mladeniča, ki je po kratkem kaljenju pri nekaterih televizijskih programih svoje prve filmske korake naredil v Meadowsovi mojstrovini To je Anglija (This Is England, 2006), te dni ga lahko vidite v biografski športni drami Neuklonljiv  (Unbroken, Angelina Jolie, 2014), ki bi brez njegove prisotnosti zagotovo zasedla precej nižje mestu na moji prioritetni listi. (-4)


Ocena:


3 komentarji:

  1. Vsekakor gre omeniti še srhljivko (oz. neke vrste socialni triler) Eden Lake (2008), ki me kot film sam po sebi sicer ni grozno navdušil, je pa v njem zares odličen oz. na momente celo zasenči druge like (Kelly Reilly, Michael Fassbender).

    OdgovoriIzbriši
  2. Odličen je seveda Jack O'Connell, namreč

    OdgovoriIzbriši
  3. Zelo dober film. Všeč mi je to, kako prikaže stisko, tesnobo in strah mladega vojaka ter napetosti ljudi, ki jih loči le drugačna veroizpoved. Najbolj mi je bilo všeč, da ne gre za akcijo, kjer bo glavni vojak sam postrelil pol prebivalcev in se tako rešil. Glavni igralec pa odličen.
    Osebno mi je bil še bolj všeč v Starred Up.

    OdgovoriIzbriši