Rammbock: Berlin Undead

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Nemčija, Avstrija
Leto: 2010
Žanri: Grozljivka, Triler
Dolžina: 59',  Imdb
Režija: Marvin Kren
Scenarij: Benjamin Hessler 
Igrajo: Michael Fuith, Sebastian Achilles, Ingrid Beerbaum, Carsten Behrendt, Anna Graczyk

Rammbock sem imel že nekaj časa arhiviran, a je film vedno končal v ozadju, nekaj drugega se je navadno znašlo na prednostni listi. Zanimiva stvaritev, že zaradi dejstva, da nemškega filma o zombijih še nisem videl, filmček, ki nam s prijazno dolžino vzame samo 59 minut prostega časa. Zgodba je preprosta, uvod sorazmerno kratek, skladen z minutažo. Michael je prišel v Berlin na obisk k bivši punci Gabi. Želi ji vrniti ključe od stanovanja, kar je v resnici prozoren izgovor za ponovno srečanje. Poskušal jo bo prepričati, naj ga vzame nazaj. Kmalu je Michale pred vhodnimi vrati njenega stanovanja, ker so vhodna vrata odprta, stopi naprej, a kmalu ugotovi, da Gabi ni v stanovanju. V eni sobi najde mojstra, ki poskuša zamenjati radiator, na njegova vprašanja o Gabi ne odgovori. Nasploh se možak vede zelo čudno, kmalu v stanovanje vstopi mladenič, ki je kot kaže vodovodarjev pomočnik. Michael poskuša izvedeti kje je Gabi, še preden mu uspe dobiti kakršnokoli informacijo, mojster napade svojega pomočnika in ga poskuša ugrizniti. Ta mu nekako uide in se skupaj z Michaelom zabarikadira v eni izmed sob. Pogled na dvorišče je še bolj pesimističen, v avli se je že nabralo nekaj zombijev, ki napadajo prebivalce v sosednjih stanovanjih.

Moja prva asociacija je definitivno bil španski REC, toda v nemški zombijadi epidemija ni omejena zgolj na eno stavbo. Virus je zelo hitro zajel in pokoril nemško prestolnico, po večstanovanjskih hišah se skrivajo maloštevilni neokuženi stanovalci. Primarno prizorišče je starejši stanovanjski kompleks, z enim glavnim vhodom na skupno dvorišče. Odlična izbira za tovrsten film, saj v nekajnadstropni stavbi najdemo številna ozka stopnišča, hodnike in podstrešje, ki so naravno okolje za ustvarjanje grozljivih občutkov. V svojem režiserskem debiju Marvin Kren poleg ustaljenih žanrskih prejemov uporabi tudi nekaj zanimivih dodatkov. Negovi zombiji so nekoliko hitrejši kot smo vajeni, preobrazba  človek-zombi je pogojevana z sproščanjem adrenalina in se jo da odložiti z uživanjem zdravil, ki zavirajo adrenalin. Napeti pregoni in prepričljivo kaotična atmosfera gledalca zagrabijo,  težav s sprejemanjem likov in njihovih postopkov ni. Rammbock se nikoli ne pretvarja, da je nekaj kar ni, saj je že v osnovi zastavljen, kot mali neambiciozni nizkobudžetni filmček, a mu kljub temu uspe povsem solidna predstava, ki ji nimamo kaj zameriti. Mogoče je v film vključeno premalo krvavih prizorov, a suspenza nikakor ne manjka. Pohvaliti je treba tudi igralske dosežke in mladega režiserja, od katerega v prihodnosti lahko pričakujemo tudi kaj bolj ambicioznega.

Ocena: