The Lincoln Lawyer

Slovenski naslov: Cena resnice 
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Krimi, Drama; Triler
Dolžina: 118',  Imdb
Režija: Brad Furman
Scenarij: Michael Connelly, John Romano
Igrajo: Matthew McConaughey, Marisa Tomei, Ryan Phillippe, John Leguizamo, Josh Lucas, William H. Macy, Bryan Cranston

The Lincoln Lawyer je nastal na podlagi istoimenske knjižne uspešnice ameriškega romanopisca Michaela Connellyja. Prvega od štirih romanov o odvetniških podvigih Micka Hallerja je v scenarij predelal John Romano. Naslovni film je drugi celovečerec, ki je posnet po knjižni predlogi Michaela Connellyja. Pred devetimi leti je njegov roman prvič ekraniziral Clint Eastwood, v krimi drami Krvna slika (Blood Work). Sprva je vloga režiserja bila namenjena Tommy Lee Jonesu, ki je nato odklonil sodelovanje, ker ni bil zadovoljen s scenarijem Johna Romana. Njegovo mesto je zapolnil Brad Furman, ki je doslej režiraj nekaj kratkih filmov, pred štirimi leti je debitiral z igranim celovečercem The Take, s katerim ni dosegel večjega uspeha. Cena resnice je njegov drugi celovečerec, mladi režiser je imel na voljo 40 milijonov težek proračun, zvezdniško zasedbo in knjižno uspešnico, kar je nedvomno dobro izhodišče.

Michael “Mick” Haller je iznajdljiv in uspešen odvetnik, ki svojim strankam navadno priskrbi najugodnejšo razsodbo. Njegova klientela navadno prihaja iz tistega dela populacije, ki je tako ali drugače povezana z kriminalnimi dejanji, zato se je Micka prejel sloves odvetnika, ki zastopa kriminalce. Za sabo ima propadli zakon in hčerko, ki živi pri bivši ženi Maggie, ki je tako kot Mick odvetnica, toda Maggie dela za nasprotno stran, zaposlena je v pisarni okrožnega tožilca. Mickova uigrana ekipa je sposobna hitro in učinkovito diskreditirati pričo tožilstva, izbrskati neprijetne podrobnosti iz njenega zasebnega življenja, odkriti informacije, ki jih Mick potem zelo spretno izrablja, za prepričevanje porotnikov in dosego ugodne razsodbe. Njegov glavni preiskovalec Frank je nekoč bil policist, njegove bogate izkušnje so ključnega pomena, njegove ugotovitve pogosto prevesijo jeziček na tehtnici. Bogati playboy Louis Roulet se je znašel za zapahi, obtožen je posilstva, policija ima trdne dokaze. Roulet želi v vlogi svojega odvetnika videti prav Micka, kmalu je dogovorjen sestanek, na katerem Mick z Ruletom sklene dogovor o zastopanju. Čeprav primer sprva deluje enostavno, Roulet vztrajno ponavlja, da je nedolžen, da je vse zrežirano. Smisel vsega je zajeten kupček denarja, ki ga bo domnevna žrtev dobila, če se Ruletova krivica dokaže pred sodiščem. Mick in njegova ekipa se lotijo preiskave, ki razkrije nova dejstva in okoliščine, ki primer povezujejo z podobnim primerom iz Mickove preteklosti.

V poplavi številnih butastih nadaljevanj, ZF spektaklov brez prave vrednosti in romantičnih komedij brez barve in okusa je pot v kino dvorane našel odvetniški krimi triler The Lincoln Lawyer.  Nekoč zelo popularen žanr v zadnjih letih ni pretirano zanimiv najpomembnejšim investitorjem v filmskem biznisu , zato so podobni izdelki v zadnjih letih postali razmeroma redki. No, tokrat nam že pogled na seznam nastopajočih oz. imena, ki so bila angažirana za pomembnejše stranske vloge govorijo, da se snovalci projekta niso lotili z levo roko. Najprej bom priznal, da mi Matthew McConaughey s svojo nastopaško igro ni nikoli bil preveč všeč, večina filmov, v katerih je igral prav tako. Vseeno je McConaughey posnel nekaj zanimivih filmov, v katerih je pokazal, da se dobro znajde tudi v zgodbah, ki nimajo komično-romantičnega karakterja. Tudi v naslovnem filmu se je povsem solidno odrezal, njegovo značilno nastopaštvo je tukaj vendarle nekoliko omejeno z naravo pripovedi, na drugi strani pa mu ostane dovolj prostora, da vdihne ravno dovolj samovšečnosti v lik uspešnega odvetnika. Tisto dozo samozavesti in napihnjenosti, vase zagledanosti, ki bi jo od človeka, ki ga je tukaj upodobil, tudi pričakovali. Torej, Matthew McConaughey je za Ceno resnice plus, sodelovanje nekaj odličnih igralcev v stranskih vlogah je po mojem mnenju premalo izkoriščeno, tukaj imam v mislih predvsem Mariso Tomei in Williama H. Macyja. Graditev zgodbe je dobra, režiser pokaže dober občutek za stopnjevanje napetosti, vseskozi ohranja dober ritem in nas drži zainteresirane za dogajanje in usodo glavnih protagonistov. Tančica skrivnosti okoli glavnega negativca je za moj okus preveč prozorna, toda zdi se, da Furmanov namen ni bil odkrivanje velikih skrivnosti. Misterij sicer žene zgodbo naprej, toda na tej poti gledalec najde zadovoljstvo v spremljajočih dogodkih, kot so manipuliranje s pričami, porotniki in klienti, ter preiskovanju samega primera. Mestoma predvidljiva zgodba in nekaj malo verjetnih zasukov vendarle niso pretirano moteči. Skupek vsega je povsem spodoben krimi triler, ki lahko popestri dolgočasen popoldan in zadovolji širok krog gledalcev. (+3)

Ocena: