Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Triler, Drama
Dolžina: 93' , Imdb
Režija: Simon West
Scenarij: Richard Wenk, Lewis John Carlino
Igrajo: Jason Statham, Ben Foster, Donald Sutherland, Tony Goldwyn
Jason Statham je Arthur Bishop, »mehanik,« v narekovaju pa zato, ker njegova servisna dejavnost nima nič skupnega z našim dojemanjem besede mehanik. Bishop je namreč elitni poklicni morilec, ki zelo strokovno pospravi svoje tarče, njegova ožja specialnost je t.i. prirejanje smrti. Z nekaj domišljije je možno vsako smrt prikazati, kot splet nesrečnih okoliščin in prav v tem segmentu je Bishop zadevo spoliral do popolnosti. Njegov mentor in dolgoletni prijatelj Harry (Donald Sutherland) ga je vpeljal v posel, podobne načrte je imel tudi s sinom Stevom (Ben Foster), a se je ta izkazal za nezanesljivega, pretirano vihravega in potemtakem neprimernega za tako nevaren poklic. Na spletne strani, ki je nekakšno odložišče, komor naročniki oddajajo naročila za naslednji posel. Bishop sprejme novo naročilo, a ko se na zaslonu prikaže ime in fotografija njegove naslednje tarče, ne verjame lastnim očem. Njegova tarča je Harry, vendar Bishop ne želi izpolniti ukaza, dokler se ne prepriča, da je prav Harry odgovoren za tisto, česar ga obtožujejo.
Simon West je človek, ki je režiral najboljši film vseh časov – Letalo prekletih (Con Air, 1997). Vsaj tako razlaga Quentin Tarantino zbrani množici, v ne spomnim se več katerem filmu in ta njegova razlaga je tako zabavna, da se mi je kar močno vtisnila v spomin. Ob pregledu Westovega profila se rubrika režija začne prav z Letalom prekletih, zato taka asociacija. In kaj je z Mehanikom? Ja, Mehanik je tak tipičen akcijski trilerček, ki igra predvidljivo glasbo, uporablja že neštetokrat videne zaplete in razplete. No, tukaj se resda Statham ne spravi nad »upravni odbor« organizacije, kateri tudi sam pripada. Njegov glavni oponent je v resnici žilavi, nepredvidljivi - hočem dokazati da sem zajeban - Ben Foster. Prav zaradi Fosterja sem upal, da bo film ponudil nekaj več, a žal ne morem mimo vsega, kar film potiska navzdol, na spodnjo mejo gledljivega. Milijonski zneski na računih in izplačilo v kešu, v rjavi ovojnici, na sovoznikovem sedežu. Le toliko, da se gledalca prepriča, da je denar zares tam. Milijoni v besedah itak niso prepričljivi. Ko želite prikazati izzivalne obline brhke mladenke, je v bazenu v katerem ta plava, napolnjen s kristalno čisto vodo. Ko želite umoriti velikega narko šefa, bazen napolnite s črnilom, mafijca pošljete na plavanje in Stathama oblečete v potapljaško opremo. Najboljši del filma je pretep, v katerem se 50-kilogramski Foster spravi na 150 kilogramov težkega morilca. Luštno, a vseeno premalo za pozitivno oceno. Zdaj dovolj, itak sem si obljubil, da ne bom dolgovezil o filmih, ki me niso všeč.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar