Tucker & Dale vs Evil

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada
Leto: 2010
Žanri: Komedija, Grozljivka
Dolžina: 88',  Imdb
Režija: Eli Craig
Scenarij: Morgan Jurgenson, Eli Craig
Igrajo: Tyler Labine, Alan Tudyk, Katrina Bowden, Jesse Moss, Philip Granger

Park City at Midnight je še ena sekcija najpomembnejšega festivala neodvisnega filma, ki nam vsako leto ponudi nekaj zanimivih naslovov. V tej sekciji navadno najdemo grozljivke, odbite komedije in filme, ki so nekakšni križanci med obema žanroma. Tucker & Dale vs Evil so premierno zavrteli prav v tej sekciji januarja 2010, že od takrat spremljam pozitivne odzive številnih kritikov in občinstva, ki so še dodatno spodbudili moje zanimanje. Ob naslovnem filmu so na predzadnjem Sundanceu v isti sekciji zavrteli danes pri(znane) naslove: Buried, Les 7 Jours du Talion, Splice, Frozen …

Osnovni zaplet je dokaj preprost. Najboljša prijatelja, Tucker in Dale se odpravita v z nepreglednimi gozdi posejano območje v zahodni Virginiji. Veliko piva in oprema za ribarjenje je nujna oprema, njihova destinacija - neugledna koča sredi gozda. Nedaleč stran stoji majhno jezero, ki je idealen kraj za sproščajoče ribarjenje ob mrzlem pivu. Na poti proti koči prijatelja srečata skupino najstnikov, ki tako kot onadva potujejo v isti smeri. Kampiranje v gozdu je za mestno mladino svojevrstna avantura, zabave željna skupinica pot v divjino doživlja kot odlično priložnost, za sproščanje adrenalina. Na obrobju civilizacije, na zadnjem počivališču pred nepreglednimi gozdovi skupinica sreča lokalna hribovca Tuckerja in Dala, ki v njihovih očeh delujejo zastrašujoče. Tucker in Dale sta prototip morilcev iz številnih filmov, v katerih grdi, zapuščeni lokalci preganjajo in morijo prav takšne skupine, kot je njihova. Majhen nesporazum na parkirišču še dodatno podkrepi njihovo paranojo, nakar prestrašena skupina zapusti počivališče in se odpravi v gozd. Na njihovo nesrečo je kraj ob jezeru, ki so ga izbrali za postavitev šotorov, v neposredni bližini koče, v kateri miren vikend planirata preživeti »psihopatska morilca« Tucker in Dale.

Napačna domneva ali zamenjava identitete se pogosto rabi za kreacijo zapleta v različnih žanrih, v funkciji komičnega zapleta je najpogosteje uporabljena prav v komedijah. Iz takšnega izhodišča starta tudi Tucker in Dale, vendar s pomembno razliko. Naslovni film se sprevrže v komični slasher, podžanr, ki je v zadnjih letih doživel pravi razcvet, ki je na našo žalost, ponudil bore malo resnično zabavnih naslovom. V zadnjem desetletju sta lestvico visoko zastavila Dobrodošli v deželi zombijev in Noč neumnih mrtvecev,  verjetno najboljša horor komedija v novejši zgodovini v novem tisočletju. Prvenec Elija Craiga je veliko obetal, še pred ogledom sem močno upal,  da ga bom uvrstil ob bok Neumnim mrtvecem in Zombielandu. In začelo se je obetavno, Tucker in Dale sta bila dovolj simpatična, najstniki z bujno domišljijo pa ravno dovolj butasti, za zanimiv uvod. Od srečanja na parkirišču in nato prvega kontakta ob jezeru je dogajanje tekoče, zanimivo in kar je najpomembnejše dovolj zabavno, prva tretjina filma povsem zadovolji moj okus. Tudi osrednji del, ko najstniki začnejo svojo »samomorilsko« odisejado je kar zabaven, prva trupla nam režiser servira dovolj prepričljivo in zabavno (ne tudi posebej izvirno), tisti, ki poznate Buscemijevo usodo v nekem drugem filmu, veste o čem govorim. Kakorkoli, me te reference ne motijo preveč, ko se ozrem nazaj, prav v tistih najbolj očitnih zgledih je film tudi najbolj zabaven. Imam občutek, da bi režiser lahko še nekoliko podaljšal napetost in s prvim truplom še nekoliko počakal, ter nam vmes nanizal še nekaj zanimivih nesporazumov. Na ta način bi verjetno na boljši način zapolnil osrednji del, v katerem se začnejo kopičiti trupla. Če me je uvod povsem zadovoljil, zaključujem, da je druga tretjina filma čisto povprečje, ki si zasluži pozitivno oceno, za kaj več bi bilo treba pokazati nekaj več izvirnosti in domišljije. Zaključek je skorajda razočaranje, v katerem skoraj nič ne morem oceniti s pozitivno oceno. Psihotičen najstnik in njegova povezanost z dogodki iz preteklosti nas pripelje do končnega obračuna, v katerem mora Dale reševati dekle, ki ji blaznež nameni smrt, ki smo jo vajeni iz risank o Tomu in Jerryju. Romanca med hribovcem in blondinko je moteča in nepotrebna, zgodba bi dobro stala tudi brez tega dodatka. No, zadaj sem film že nekoliko preveč pokritiziral, kar pred pisanjem tega prispevka ni bil moj namen, verjetno so odlične ocene letvico nastavile previsoko. Zelo dober uvod, povprečen osrednji del in slab konec tvorijo gledljiv film, ki si ob kratki minutaži in solidnem humorju vendarle zasluži našo pozornost. Za moški del populacije še dodatna fotka spodaj, ki vas mogoče prepriča bolj, kot moje trosenje neumnosti.

Ocena: