Barney's Version

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada, Italija
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 134', Imdb
Režija: Richard J. Lewis
Scenarij: Michael Konyves, Mordecai Richler (knjiga) 
Igrajo: Paul Giamatti, Rosamund Pike, Dustin Hoffman, Scott Speedman, Minnie Driver, Bruce Greenwood, Rachelle Lefevre, Anna Hopkins

Barney's Version je nastal po knjižni predlogi kanadskega pisatelja Mordecaija Richlerja, knjiga z istim naslovom je leta 1997 prejela nagrado za najboljši kanadski roman. Naslovni film je že enaindvajseta filmska adaptacija kakega Richlerjevega dela, med najbolj znanimi ekranizacijami najdemo tudi The Apprenticeship of Duddy Kravitz. Knjiga je nastala leta 1959, film 15 let kasneje. Tudi tam je, tako kot v Barney's Version, v središče postavljen montrealski Žid in njegove življenjske zagate. O režiserju Richardu J. Lewisu ne vem praktično nič, razen tistega kar mi razkriva njegov IMDB profil. Največ dela je opravil na televiziji, režiral in produciral je številne tv projekte, Whale Music iz leta 1994 je njegov edini omembe vreden projekt, kar zadeva celovečerne filme.

Tako kot pravi naslov, pred nami je 134 minut Barnyevega življenja, ki nam ga predstavi naslovni junak in ker nam zgodbo podaja prav on, je naslov Barneyeva verzija povsem ustrezna izbira naslova. Barneyja spoznamo v njegovem priljubljenem baru, nekje sredi petdesetih, tako na oko. Na drugem koncu točilnega pulta sedi policijski detektiv, wannabe pisatelj, ki je prišel Barneyju podariti svojo prvo knjigo, v kateri glavno vlogo igra prav Barney. Knjiga govori o umoru, ki se je zgodil pred mnogimi leti in Barneyja neposredno obtožuje za smrt najboljšega prijatelja. Toda trupla niso nikoli našli, zato se Barney ni nikoli znašel na zatožni klopi. V tej točki vstopimo v retrospektivo njegovega življenja, pred našimi očmi se začne odvijati njegova verzija preteklih dogodkov.

Skok v preteklost nas popelje v Barneyjevo mladost, v čas, ko je njegov najboljši prijatelj Boogie, pisatelj, strastni uživalec lahkih drog in alkohola, še bil živ. Nahajamo se v Rimu, kjer Barney in njegovi prijatelji živijo sproščeno, neobremenjeno življenje. Tam se Barney prvič poročil, njegova prijateljica Clara je ostala noseča, med vsemi ljubimci je Barney bil edini pripravljen prevzeti odgovornost. Po porodu je postalo jasno, da je storil napako. Njegov prvi zakon se je končal z Clarinim samomorom, kar je obenem bil konec njegove rimske zgodbe. Barney je sprejel povabilo vplivnega strica in se vrnil v Montreal, kjer bo prevzel službo televizijskega producenta.

Po kratkem uvajanju se je Barney odlično znašel v novi službi in kmalu na stričevo pobudo spoznal dekle iz vplivne, premožne družine. Atraktivna ženska z univerzitetno diplomo in izjemno dobro finančno situacijo je priložnost, ki jo ne izpustiš kar tako. Po formalnem srečanju staršev je poroka že bila na obzorju, kljub očitni družinski nekompatibilnosti, se je Barney odločil za poroko. In prav tam, potem ko je že dahnil usodni DA, je med povabljenci opazil Miriam. Dekle v zeleni obleki ga očaralo tako močno, da je zapustil poročno slovesnost in jo pospremil na vlak za New York. Čez nekaj let bo propadel tudi drugi Barneyjev zakon in Miriam bo postala njegova tretja žena.

Debelušen, že pošteno plešast možak, izraziti nerodnež v vsakdanjih situacijah, verjetno ne ponuja sliko idealnega moškega. Če k temu dodam verižno kajenje, nagnjenost k pretiranem uživanju alkohola in skoraj obsesivno spremljanje hokejski tekem (celo med lastno poroko), dobimo človeka, ki bi ga težko označili za idealnega moškega. Kljub temu je Barney Panofsky bil trikrat poročen in vse gospe Pamofsky so bile ženske, ki se jih nobeden moški nebi branil. V čem je njegova skrivnost, kaj ženske sploh vidijo na njem je vprašanje, na katerega ni enostavno odgovoriti. Ne, Barney ni ženskar, daleč od tega. Svojim soprogam je bil vedno zvest, razen enkrat. Še takrat je to storil zaradi prizadetosti in hude osamljenosti. Paulu Giamattiju še enkrat več uspe kreirati nepozaben lik moškega, ki gledalca postopno prevzema in pridobiva na svojo stran z vsemi značilnostmi, ki jih generalno lahko opredelimo kot nasprotje pozitivnega. In če nam pred ogledom ni jasno, kaj je takšna lepotička kot Miriam videla v njem, potem nam je to na koncu povsem jasno. Barney je oseba ki konstantno išče pozornost, njegove blamaže so tako pristne, nesreča tako stvarna, ljubezen tako iskrena, da gledalec do njega razvije nekakšen nenavaden, pokroviteljski odnos. Giamatti v svoj lik vnese neverjetno globino in nasploh imam občutek, da gre za lik, ki ga nihče drug nebi mogel bolje odigrati. Nasploh igralske kreacije lahko označim za igralski paradiž, v katerem sodelujoči ponudijo toliko, da enostavno ne smemo zahtevati več. Odlični Dustin Hoffman, kot jezikavi ženskar s policijsko značko, z Giamattijem ustvari odlično kemijo in nam servira nekaj najbolj pristnih  filmskih oče-sin odnosov. Odlična je tudi Minnie Driver, kot Barneyjeva druga žena, Rosamund Pike pa ima takšen obraz in značaj, ki se idealno sklada z osebnostjo glavnega lika. Nas prepriča, da je prav ona ženska, zardi katere bi Barney šel na konec sveta. Ko je jezna nanj in tudi kasneje, ko ga zapusti, je Barney še vedno v njenem srcu. Nekaj podobnega začuti tudi gledalec, Barney nam zleze pod kožo, ga vzljubimo in z njim sočustvujemo. V enem trenutku ga obsodimo, že v naslednjem pa pomilostimo. Barney's Version je film, ki nam ponudi unikatne like in čudovito zgodbo, povedano z neverjetno prepričljivostjo. Dolgo sem razmišljal štiri ali pet zvezdic, realnost je verjetno nekje vmes, a ker enostavno ljubim podobne zgodbe, zaokrožujem navzgor. Za konec še manjša zanimivost. V filmu  v t.i. cameo vlogah lahko zasledimo znane režiserje: Davida Cronenberga, Atoma Egoyana, Denysa Arcanda in Teda Kotcheffa.

Ocena: