torek, 10. maj 2011

Complices (Accomplices)


Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Accomplices
Država: Švica, Francija
Leto: 2009
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina: 95',  Imdb
Režija: Frederic Mermoud
Scenarij: Pascal Arnold, Frederic Mermoud
Igrajo: Gilbert Melki, Emmanuelle Devos, Cyril Descours, Nina Meurisse, Joana Preiss, Jeremy Azencott, Jeremy Kapone

Švicar Frederic Mermoud je zame popolna neznanka, preiskava odkriva nekaj kratkih filmov, ki so očitno zbudili zanimanje na različnih festivalih, kar pojasni 5 nagrad in 4 nominacije v njegovem IMDB profilu. Po mojih izkušnjah je takšen podatek običajno dober obet za naslednji korak v karieri vsakega filmarja, celovečerni film. Sicer je Complices Mermoudov drugi dolgometražni poskus, njegov prvi celovečerec je bila televizijska drama Bonhomme de chemin.

Rojstnodnevna zabava Hervove nečakinje se zanj konča prehitro, ko ta prejeme nujen klic. Herve je detektiv oddelka za umore, podobni klici navadno pomenijo, da ga nekje na območju pod pristojnostjo njegove policijske postaje, čaka truplo. Ena največjih evropskih rek Rona, je naplavila truplo še ne dvajsetletnega fanta. Že na prvi pogled je jasno, da je fant bil zadavljen, mrliški oglednik ugotavlja, da od umora ni minilo več kot 24 ur. Po kadrih, v katerih kamera obstane ne obrazu nesrečnega mladeniča sledi rez in že v naslednjem kadru se vrnemo v čas, ko je mladenič še bil živ.  Fantu je ime Vincent, živi sam, denar za preživetje služi z izpolnjevanjem seksualnih fantazij premožnih moških klientov. Pravkar je spoznal Rebecco,   prijetno punco, s katero se hitro ujame, medsebojna naklonjenost je obojestransko močna. Na drugi strani Herve in njegova partnerka, inšpektorica Karine začnejo preiskavo, nakar vzporedno spremljamo razvoj zgodb iz dveh različnih koncev. V prvi počasi spoznavamo okoliščine, ki so pripeljale do Vincentove smrti, na drugi strani detektivski par počasi odkriva vedno nove detajle, ki počasi razkrivajo okoliščine, ki so mladega prostituta pahnile v prezgodnjo smrt.      
Potem, ko se v uvodu kamera ustavi na Vincentovem obrazu in se nad njegovim truplom zbere tehnično policijsko osebje in detektivski par, me je prešinila misel, da že lep čas nisem videl filmskega trupla, ki bi me tako močno prepričalo in na nek način povezalo z usodo nesrečnika, ki je veliko prezgodaj odide v onstranstvo. Nekaj tako resnično žalostnega je bilo na njegovem obrazu. Ko detektiv nejevoljno odslovi policijskega fotografa in ostale tehnike je že jasno, da ne bomo gledali detektivko, ki se reševanja zločina loti na CSI način. Na eni strani imamo junaka z vnaprej določeno usodo, na drugi detektivski par, ki želi najti morilca. Lahko bi rekli, da spremljamo dve vzporedni zgodbi, ki se premikajo proti isti točki, ena iz preteklosti, druga iz sedanjosti. Obe zgodbi režiser podaja naravo, tekoče, s prefinjeno lahkotnostjo, ki gledalca neopazno potegne v dogajanje. Prav združitev dveh narativnih tokov režiserju odlično uspe, tukaj dobra medsebojna usklajenost zgodb igra pomembno vlogo. Na obeh koncih pripoved napreduje podobno hitro, podrobnosti pred Vincentovo smrtjo lepo dopolnjujejo dogajanja v sedanjosti, ko detektiva počasi odkrivata, kaj se je pravzaprav zgodilo. S potekom preiskave počasi spoznavamo tudi, kašna človeka sta Harve in Karine. Pred nami sta posameznika, ki nista uspela formirati lastnih družin, na njihovih obrazih je moč zaznati razočaranje in željo po človeškem dotiku. Prav to dejstvo režiser v zaključku odlično izkoristi, ko se policista znajdeta v položaju, v katerem lahko neposredno odločata o nadaljnji usodi mladega človeka. Osrednja ljubezenska zgodba je naravna, neverjetno prepričljiva, kar v prvi vrsti lahko pripišemo odlični igri Cyrila Descoursa in Nine Meurisse, ki sta se zlila s svojima likoma in nas z izjemno  predstavo popolnoma prepričala. Complices je film o izgubi mladostniške nedolžnosti, zamujenih priložnostih in spletu okoliščin, ki pripeljejo do izgube mladega življenja. Podobno zgodbo bi avtorji popularnih tv-nanizank zlahka pretopili v nezanimivo 45 minutno iskanje morilca. Na našo srečo se  je  Frederic Mermoud zadeve lotil povsem drugače in v ospredje postavil like, uganko pa pustil ob strani, zgolj kot razlog za pripovedovanje. Mermoud odlično izpostavi ranljivost človeka na tistem kritičnem prehodu, v kateri se končuje najstniška zgodba in počasi prihajajo zrelejša leta.

Ocena:

Ni komentarjev:

Objavite komentar