Smukke mennesker (Nothing's All Bad)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Nothing's All Bad
Država: Danska
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 93', Imdb
Režija: Mikkel Munch-Fals
Scenarij: Mikkel Munch-Fals
Igrajo: Bodil Jørgensen, Sebastian Jessen, Henrik Prip, Mille Lehfeldt

Mikkel Munch-Fals? Nikoli slišali? Tudi jaz ne. Če ne spremljate zelo obsežnega dogajanja na področju kratkega filma, potem niti niste imeli možnosti videti kakšen Munch-Falsov umotvor. Smukke mennesker je namreč njegov režiserski debi, pred tem je posnel nekaj kratkih filmov, na danski televiziji je nekaj časa vodil polurno oddajo o filmu. Za svoj prvenec je spisal tudi scenarij, ki v središče postavi štiri posameznike in njihove življenjske tegobe.

Ko spoznamo Ingeborg, se ta poslavlja od sodelavcev, manjša slovesnost v njeno čast naj bi bila lepa popotnica v novo, penzionersko življenje. Novopečena upokojenka bo imela veliko časa zase, za druženje s prijatelji, dolge sprehode. Toda resnica je veliko bolj depresivna. Ingebor je osamljena, brez prijateljev ali partnerja. Še hčerka edinka ignorira njene telefonske klice in se ne zmeni za materino osamljenost.
Andersov zakon je že dolgo na robu prepada, njegov zadnji »izpad« je izbil sodu
dno. Žena ga je zapustila, z zgražanjem v očeh ga je prekrižal tudi komaj polnoletni sin. Anders že nekaj časa hodi na terapije, a zdravila za njegov anomalijo ni.
Anders namreč občuti neverjetno seksualno vzburjenje, ko se znajde sam, v bližini kakšne ženske osebe. Kako potem poteši seksualno slo ne bom razkril, lahko pa ugibate...
Anna je mlada ženska, ki za seboj ima izjemno travmatično izkušnjo. Ko so ji na prsih odkrili raka, je edina dovolj varna rešitev bila mastektomija - popolna odstranitev leve dojke. Kmalu po operaciji se vrne na svoje delovno mesto na osnovni šoli, Anna je namreč učiteljica, a kmalu spozna, da se je nekoliko prezgodaj vrnila na delo. Nekaj nerodnih situacij še dodatno izpostavi njeno invalidnost in še poglobi depresijo. Zdi se ji, da je najbolj prizadeta njena seksualnost, zato začne raziskovati seksualnost pri invalidnih osebah. 
Jonas je četrti in obenem najmlajši član naše nenavadne četverke. Neustrezno domače okolje ga je pognalo na cesto, denar za preživetje je kmalu začel služiti s prodajanjem svojega mladega telesa. Mladenič ni izbirčen in je pripravljen svoje usluge ponuditi vsem. Ženskam, moškim, starim in mladim. Čisto vseeno mu je za koga gre, vse dokler je »naročnik« pripravljen plačati storitev.

Že po prvem prizoru je Smukke mennesker imel moje simpatije. V nekakšnem prologu smo ob prostitutki z bujnim oprsjem, ki se pripravlja za BJ, a jo moški zmoti z nepričakovanim izlivom emocij. Ta ji ves objokan začne opisovati ženino avtomobilsko nesrečo, a se nato vendarle nekako zbere in se prepusti v »obdelavo.« Po tem prizoru je moja prva misel bila - Todd Solondz. In nisem bil daleč stran, kajti naslovni film v marsičem spominja na Solondzove nenavadne zgodbe in čudaške, disfunkcionalne like. Danski režiser pripoved gradi okoli štirih ljudi, pod drobnogled vzame njihova življenja, njihovo osamljenost, depresijo in nesrečo, vse dodatno začini z pošteno dozo težav povezanih s seksualnostjo in jih nato zelo všečno poveže v kompaktno celoto. Film odlikujejo zelo prepričljive igralske kreacije glavnih likov, ki se zelo hitro prikupijo gledalcu. Režiser se posveti likom in ob njih vztraja tudi v grdih trenutkih, njihove težave izpostavi brez zadržka in ne zamolči ničesar. Prav zato se gledalec prepusti dogajanju in se popolnoma poglobi v včasih bizarne, včasih pa preprosto nerodne pripetljaje glavnih oseb. Režiser like pelje skozi situacije, ki so pogosto začinjene z zelo všečno ironijo in jih postavlja v položaje, ki  so nemalokrat zvabili nasmeh na moj obraz. Po tem filmu se bom zapomnil, kdo je Mikkel Munch-Fals. Zapisal ga bom v svojo beležko in vklopil radar, kajti prvo srečanje z njegovo filmsko stvaritvijo je bilo nadvse zabavo. Priporočam.

Ocena: