Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Mehika
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Drama, Krimi
Dolžina: 113' , Imdb
Režija: Gerardo Naranjo
Scenarij: Gerardo Naranjo, Mauricio Katz
Igrajo: Stephanie Sigman, Noe Hernandez, Irene Azuela, Jose Yenque, James Russo
Med ostalimi filmi v canski sekciji Poseben pogled je maja 2011 premierno predvajana tudi mehiška drama Miss Balla, kar je že samo po sebi zelo močan magnet za gledalca, ki rad poseže po nehollywoodski produkciji. Kasneje je film postal mehiški predstavnik v boju za tujejezičnega oskarja, a danes že vemo, da se mu ni uspelo uvrstiti med pet finalistov. 40-letnega mehiškega režiserja Gerarda Naranja ne poznam, režiserjev IMDB profil pravi, da je Miss Bala njegov četrti in obenem najuspešnejši celovečerec. Nekaj festivalskih nagrad je prejel tudi njegov tretji film, Voy a explotar (I'm Gonna Explode, 2008). Po zadnjih informacijah je Naranjo že sprejel ponudbo ameriškega Foxa in se usedel na režiserski stolček pri filmski adaptaciji knjižne uspešnice The Mountain Between Us, ameriškega romanopisca Charlesa Martina.
Tijuana, Mehika. Laura Guerrero (Stephanie Sigman) in njena najboljša prijateljica Suzu, sanjata o sodelovanju na bližajočem se lepotnem tekmovanju. Odpravita se na avdicijo in organizatorka tekmovanja prijateljici celo uvrsti na širši seznam kandidatk. Suzu pozna ljudi, ki lahko olajšajo njuno uvrstitev na zaključno prireditev. Zato Lauro prepriča, naj pride v nek nočni klub, priljubljeno zbirališče lokalnih mafijcev. Laura se nejevoljno odpravi tja, a ji je že po nekaj minutah jasno »koliko je ura.« Želi takoj oditi in s seboj odpeljati Suzu, a še preden utegne oditi , klub napadejo pripadniki rivalskega narko kartela. Naenkrat se znajde sredi streljanja, krogle žvižgajo na vse strani, število trupel se iz minute v minuto povečuje. V zmedi, ki sledi poskuša najti Suzu, nekako se ji uspe neopaženo izmuzniti ven, kasneje z varne distance opazuje napadalce in prihod policije. Laura se zaveda, da mora držati jezik za zobmi, zato naslednji dan zelo previdno poskuša priti do kakršnihkoli informacij o prijateljičini usodi. Nesrečno naključje in dekliška naivnost jo pripeljeta v nevarne vode, saj nekaj ur kasneje zre v oči Lina Valdeza, zloglasnega narko šefa, ki je prejšnjo noč vodil napad na klub. Ta ji obljubi »pomoč,«ki jo prestrašena Laura ne sme zavrniti. Seveda, za ponujeno pomoč se bo treba oddolžiti s protiuslugo. Rečeno - storjeno. Že nekaj minut kasneje je Laura potegnjena v vrtinec organiziranega kriminala, prisiljena v brezpogojno izpolnjevanje ukazov. Nekaj ur kasneje je njeno ime na listi nastopajočih na zaključni prireditvi za Miss Baja California, a to je le začetek hoje po robu, ki se lahko vsak hip konča na dnu prepada.
Vse informacije, ki sem jih dobil ob prebiranju kratkih povzetkov, me niso pripravile na tisto, kar mi je serviral g. Naranjo. Okvirna zgodba o dekletu, ki v obmejni mehiški pokrajini sanjari o naslovu najlepše in vpletenost kriminalnih elementov, v tako netipičen segment družbenega življenja, kot je lepotno tekmovanje, zagotovo ne ponuja jasne slike o vseh razsežnostih Naranjovega umotvora. Pozabimo na zgodbe, v katerih dekle sledi svojim sanjam, na koncu spozna to ali ono resnico in v idealnem, s sladkorjem zasičenim koncu, na glavo natakne tudi krono namenjeno najlepši. Že iz nekaterih promocijskih fotografijah na glavi Stephanie Sigman opazimo tiaro, toda zgodba,ki jo spremljamo, nima nič skupnega z romantiko in sladkobo. Naranjo nam namesto tega ponudi grenkobo, tesnobo, napetost, strah in negotovost. Od trenutka, ko osrednjo protagonistko potegne v vrtinec napol gverilske vojne med rivalskimi narko karteli, policijo in kriminalci, nas režiser s kamero, ki ves čas diha za ovratnik prestrašeni mladenki, na nek način postavlja v njene čevlje. Z omejevanjem našega zornega kota na tisto, kar vidi in doživlja glavna protagonistka, Naranjo doseže močan angažma pri gledalcu, ki mu, tako kot Lauri, pogosto ni jasno, kaj se pravzaprav dogaja. Izredno dinamična pripoved največkrat pelje v neznano, nepredvidljivo in vse kar lahko storimo, je nemo opazovanje boja za golo življenje. Usoda naše naključne misice je podobna usodi kovinske žogice v fliperju. Igro vodi izkušen igralec, ki ne bo zlahka dovolil odhoda v odrešilno luknjo. Med nizanjem napetih epizod režiser podaja oster družbeni komentar, analizira krvno sliko družbe ter ugotavlja, da sta kriminal in korupcija inficirala malodane vsako poro družbenega življenja. Miss Bala je film, ki gledalcu ne pušča veliko časa za razmislek. Ob visokem ritmu enostavno ni časa za pojasnjevanje in razčlembo nekaterih situacij in dejanj. Zaradi takšnega podajanje zgodbe je sledenje dogajanju nekoliko oteženo in gledalec se mestoma lovi pri povezovanju in procesiranju prejetih informacij. Na drugi strani je takšen pristop v odlično sinhronizaciji s počutjem glavne osebe. Če se odločite ponuditi priložnost Naranjovi stvaritvi, zagotovo ne boste razočarani. V zameno boste dobili zelo živopisen vpogled v mehiški vsakdan, ki vas bo držal na trnih, od začetka, do konca. In če imate pomisleke o vlogi lepih deklet v mafijskih poslih, potem vam povem, da je film delno navdihnil resnični dogodek izpred nekaj let. Namreč, v akciji policije je bila aretirana misica ene izmed mehiških pokrajin, ki so jo ujeli v tovornjaku, naloženim z izdatno količino streliva.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar