Hysteria

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB, Francija, Nemčija
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Romantični
Dolžina: 100' ,  Imdb
Režija: Tanya Wexler
Scenarij: Stephen Dyer, Jonah Lisa Dyer
Igrajo:  Maggie Gyllenhaal, Hugh Dancy, Jonathan Pryce, Felicity Jones, Rupert Everett

Besedo histerija navadno razumemo kot nekakšno obliko duševne bolezni, ki se manifestira skozi nerazsodno vedenje ali nagonsko neuravnovešenost, ki ni posledica telesne motnje ali kakšne organske okvare. Besedo histerija stereotipno vežemo na reakcije pripadnic lepšega spola, čeprav tudi moški nismo imuni na pretirane, panične reakcije. Kakorkoli, v medicinski praksi 19. stoletja je formulacija ženska histerija predstavljala povsem legitimno medicinsko diagnozo, s katero so moški zdravniki diagnosticirali ženske, ki so imele težave z nespečnostjo, omedlevico, nervozo, onemoglostjo, depresijo, ter tudi nekaterimi funkcionalnimi okvarami. Zanimivo je, da korenine beseda histerija najdemo v grškem jeziku, ki v izvirnem pomenu predstavlja maternico. 

Hysteria (film) se odvija nekje na koncu 19. stoletja in se osredotoča na žensko histerijo, ter terapije, s katerimi so nekateri ugledni zdravniki zdravili to motnjo. Dr. Mortimer Granville (Hugh Dancy), je mlad in razgledan londonski zdravnik, ki brez zadržkov usvaja nove smernice v medicini. Verjame v obstoj bakterij in mikroorganizmov (!), kar mu pri službovanju v javnih bolnišnicah povzroča nemalo težav s konzervativnimi  vodstvenimi strukturami. Pravzaprav je zaradi svojih prepričanj bil že nekajkrat odpuščen, po zadnjem nesporazumu z nadrejenim zdravnikom, pa si je dokončno zaprl vrata vseh londonskih javnih bolnišnic. Zato dr. Granville začne iskati službo pri zasebnikih in po nekaj brezuspešnih poskusih, pristane v ordinaciji Dr. Roberta Dalrympla (Jonathan Pryce). Dr. Dalrymple nujno potrebuje pomoč pri zdravljenju ženske histerije, njegova čakalnica je vedno polna histeričnih  žensk. Dalrymple Granvillu ponudi službo in ta že naslednji dan začne z uvajanjem in prvimi posegi. V resnici se v ordinaciji dr. Dalrympla izvaja le ena oblika terapije. Poseg se začne z zdravnikovim ogrevanjem prstov in dlani, trenje se zmanjša z nanosom različnih masažnih olj in ko prsti dosežejo delovno temperaturo, se masaža intimnih ženskih predelov lahko začne. Mladi zdravnik hitro dojame bistvo posega in izpopolni svojo tehniko, na račun novega, mladega zdravnika in njegovih magičnih prstov, ordinacija dr. Dalrympla dela s polno paro.  Šef je z delom svojega mladega pomočnika tako zadovoljen, da mu v obljubi partnerstvo in mu celo ponudi roko mlajše hčerke (Felicity Jones). Tudi Granville nima nič proti takšnem scenariju, saj se mu prikupna šefova hčerka zelo dopade. Vse dokler se ne zbliža s šefovo starejšo hčerko, uporniško, emancipirano in svobodomislečo Charlotte (Maggie Gyllenhaal). Nekako istočasno se začnejo pojavljati tudi prve težave v službi - zaradi preobremenjenosti Granvillu začnejo nagajati krči v roki in prstih. Nezadovoljne pacientke in razočarani delodajalec ne obetajo nič dobrega in mladi zdravnik bi verjetno znova končal na cesti, če po čistem naključju nebi dobil briljantno idejo.

Po povzetku vsebine sodeč bi lahko pričakovali nekoliko bolj žgečkljivo vsebino, sploh če poznamo reference, ki jih prinaša prisotnost Maggie Gyllenhaal (-> Secretary, Steven Shainberg, 2002). Maggie je krasna igralka, ki nima težav s provokativnimi vlogami, a je njen prispevek pri Histeriji pravo nasprotje lika, ki ga je igrala v Tajnici. Pravzaprav je naslovni izdelek zelo konvencionalna romantična komedija, ki s seboj prinaša nekaj zgodovinskega momenta, ko v precep vzame okoliščine nastanka pripomočka, ki danes predstavlja najbolj razširjeno intimno igračo. Ameriška režiserka Tanya Wexler zgodbo o iznajdbi vibratorja (Mortimer Granville je dejansko prvi patentiral izdelek), pospremi z zanimivim vpogledom v  takratno medicinsko prakso, seksualne navade Londončanov in družbeni položaj žensk, na izteku 19. stoletja. Ta aspekt zgodbe je zanimiv, a vseeno menim, da se je fabulo, ki vključuje vaginalno masažo seksualno frustriranih ženskah, dalo bolje izkoristiti. Predvsem za potenciranje komične komponente filma, ki jo zavira zadržana, čistunska drža dr. Granvilla. Sicer je Hugh Dancy zabeležil kar soliden nastop, poleg vedno zanesljive Gyllenhaalove, v oči pade tudi manjša vloga za brado maskiranega Ruperta Everetta. Če bi se ustvarjalci izognili klišejski romantični zgodbi, oziroma rabi obrabljene formule dveh sester, v kateri se moški najprej ogreje za eno sestro, a potem spozna, da je tista druga pravzaprav veliko ustreznejša izbira, ter v ta ljubezenski trikotnik dodali nekaj več spolne napetosti, bi končni rezultat verjetno bil manj sterilen. Vseeno filmu ne morem podeliti negativne ocene, saj nam v zanimivi luči predstavi seksualno evolucijo in nam na sproščen način približa tabu temo, ki se ji še danes večina najraje izogne. (-3)  

Ocena: