torek, 05. junij 2012

Presume coupable (Guilty)



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Francija, Belgija
Leto: 2011
Žanri: Drama
Dolžina: 102' ,  Imdb
Režija: Vincent Garenq
Scenarij: Vincent Garenq, Serge Frydman, Hubert Delarue, Alain Marécaux
Igrajo: Philippe Torreton, Wladimir Yordanoff, Noémie Lvovsky, Olivier Claverie, Kevin Tholliez

Marécauxovi  so povsem običajna družina. Za tri otroke različnih starosti skrbita mama Edith in oče Alain. Alaina prvič spoznamo na nekakšnem zaslišanju, dva meseca, po aretaciji. Obupan moški skozi solze razlaga, da sta minila dva meseca, odkar ni videl svojih otrok. Ko skočimo nazaj v preteklost, se ustavimo v noči, ko so na vrata družine potrkali pripadniki francoske kriminalistične policije in odvzeli prostost zakoncema Marécaux. Aretirana sta bila zaradi suma pedofilije. Zakonca naj bi bila člana pedofilske združbe, ki je že vrsto let zlorabljala otroke, snemala in distribuirala otroško pornografijo, v nekaterih točkah obtožnice, se omenja tudi krvoskrunstvo, oziroma zloraba lastnih otrok. Vse kar je policija našla v hišni preiskavi, je revija s homoseksualno vsebino, na nočni omarici gospe Marécaux in nekaj e-povezav do spletnih naslovov, s homoseksualno vsebino. Otroke je še isto noč odpeljala socialna služba, zakonca sta ob aretaciji ločena in minilo je več mesecev, preden sta prvič lahko pisno komunicirala. Od aretacije naprej, zgodbo spremljamo iz Alainove perspektive in skupaj z njim spoznavamo vse razsežnosti sodnega procesa, v katerem so se na zatožni klopi znašli številni obdolženci,  vsi osumljeni članstva v pedofilski kriminalni združbi. Večina osumljenih se je na zatožni klopi znašla potem, ko so aretirali dva zakonska para, ki sta nato, pod pritiskom tožilstva in policije, sestavila seznam oseb in družin, domnevnih članov razvejane pedofilske mreže.     
Présumé coupable temelji na enemu največjih sodnih škandalov v francoski zgodovini. V sodnem procesu zoper domnevne člane pedofilske verige, ki ga francoska in mednarodna javnost pozna kot proces iz Outreauja, se je na zatožni klopi znašlo 17 oseb, obtoženih zlorabe 18 otrok. Alain Marécaux je po dolgotrajnem in izčrpajočem procesu napisal biografsko zgodbo, ki je bila zelo dragocen vir, pri realizaciji naslovnega projekta. Vincent Garenq je posnel izjemno zanimiv film, ki v obravnavo vzame zelo občutljivo temo, ki ni ne lahka, ne enostavna. Gledalec je že od uvodnih minut v vlogi sodnika, ki poskuša ugotoviti, ali je človek, ki se mu sodi, dejansko storil tisto, kar mu očita tožilstvo. Ko sem malo raziskoval ozadje primera, sem v arhivih domačih časopisnih hiš našel nekaj člankov, o začetku tega odmevnega procesa. Poskušal sem odmisliti tisto, kar sem videl v filmu in začel premišljevati, kakšen bi bil moj odziv na omenjene članke. Prav reakcija na pedofilijo je najbrž gnus in jeza do storilcev in nato, sočustvovanje z žrtvami. Ob branju takšne novice, bi verjetno maščevalno zahteval doživljenjski zapor v kakšni temni in vlažni samici, za vse obtožene. Dvomim, da bi v tem trenutku razmišljal o morebitni nedolžnosti vpletenih. Problem nastane, ko v takšnem primeru enako reagirajo pristojne preiskovalno – sodne službe, ki si tega nikakor nebi smele dovoliti. Vsak obdolženec je še vedno kriv šele takrat, ko se mu krivda tudi dokaže, ne glede na kvalifikacijo zločina in tega ne smemo nikoli pozabiti. V takih, občutljivih primerih, ki razvnemajo možice, je tudi preiskovalcem in sodnikom težko ohraniti distanco in objektivnost odločanja. Pohvaliti velja režiserjevo spretnost pri grajenju zgodbe skozi perspektivo glavnega protagonista. Ta je nenadoma potegnjen v vrtinec dogodkov, zmeden, izgubljen, nesposoben dojeti vse razsežnosti vsega, kar se mu dogaja. Podobno občutje prevzame tudi gledalca, ki je na ta način učinkovito »potegnjen« v zgodbo. Nosilni steber filma je izjemen nastop Philippa Torretona, ki ga poleg igralskih kvalitet krasi tudi izjemna predanost liku, ki ga igra. Ta predanost je tako fanatična, da je lahko postavim ob bok nastopu Christiana Balea v Izginjanju (The Machinist, 2004, Brad Anderson). Mogoče je še bolj ustrezna primerjava z Lakoto (Hunger, Steve McQueen, 2008) in nastopom Michaela Fassbenderja. Tako kot oba omenjena, je tudi Présumé coupable film, ki si zagotovo zasluži priznanje in pozornost. (-4)

Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar