Slovenski naslov: Sovražnik
Drugi naslovi: The Enemy
Država: Srbija, BiH, Hrvaška
Leto: 2011
Žanri: Drama, Grozljivka, Triler
Dolžina: 108' , Imdb
Režija: Dejan Zečević
Scenarij: Djordje Milosavljević , Dejan Zečević
Igrajo: Aleksandar Stojković, Vuk Kostić, Ljubomir Bandović, Tihomir Stanić, Slavko Štimac
Zgodba ki jo pripoveduje Sovražnik se začne teden dni po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma. Saj vemo, Dayton je kraj, kjer so sprte strani podpisale premirje in tako okončale bosansko morijo. Nekje bogu za hrbtom najdemo skupino srbskih vojakov, ki jo nekaj dni loči od prihoda izmene in zasluženega počitka. Le nekaj mesecev nazaj so vojaki postavljali nove mine. Zdaj, ko je prišel mir, je njihova prioritetna naloga čiščenje lastnih minskih polj in nadzorovanje razmejitvenih linij. Med rutinskim patruljiranjem vojaki v porušeni fabriki odkrijejo v manjši prostor zazidanega moškega in ga odpeljejo nazaj v bazo. Moški pri sebi nima dokumentov, na vprašanja odgovarja nejasno, njegovi odgovori so splošni in nedefinirani. Poveljnik je v dvomih kaj sploh storiti s človekom, ki se je predstavil z imenom Daba (v srbskem jeziku sinonim za hudiča ali pošast), zato odloči, da ga bo naslednji dan poslal v glavni štab, kjer bodo odločili, kaj in kako naprej. Že dejstvo, da so ga našli zazidanega, brez hrane in vode je dovolj čudno, njegovo zavračanje jedače in pijače, pa še toliko bolj. Moški se obnaša izjemno nenavadno in vsi prisotni čutijo napetost, ki jo je med njih prinesel misteriozni neznanec. Čeprav je večino časa tiho in se drži bolj zase, ujetnik izkoristi vsako priložnost, ko se znajde sam s kakšnim izmed vojakov, za njegovo psihološko destabilizacijo. Kmalu se začnejo kazati prve razpoke v odnosih med vojaki, naslednje jutro prinese spoznanje, o izginotju enega izmed njih. Zadnji, ki je govoril z izginulim vojakom, je prav Daba. Tudi radijska postaja je skrivnostno prenehala delovati in nekateri se že domnevajo, da se za vsemi nevšečnostmi skriva njihov ujetnik.
Med filmarji iz držav s področja bivše države grozljivka ni nikoli bila pretirano priljubljen žanr. Brez brskanja po arhivih in osveževanja spomina mi na misel prideta le Šijanov Davitelj proti Davitelju (1985), ki je najprej komedija in šele nato grozljivka, ter tv-film Leptirica (1973), ki je v mojih (takrat še otroških) očeh najbolj prepričljivo poganjal kocine pokonci. Tudi Sovražnik ni čistokrvna grozljivka, a je grozljivih elementov vseeno dovolj, da filmu vendarle upravičeno prišijemo horor etiketo. Režiser zgodbo naveže na konec bosanske vojne, a se kljub odsotnosti časovne distance in lokacijski umestitvi, skoraj v celoti izogne komentiranju vojne in posledic le-te, ki so lepo vidne v vsakem kadru. Najprej pade v oči dobra fotografija in prepričljiva gotska atmosfera. Pritegne tudi osnovni zaplet, ki je ponujal zelo zanimivo izhodišče. Upal sem, da se bo pripoved razvijala v smeri psihohororja, upal sem, da me čakajo zanimivi dialogi in napeti prizori. Na eni strani vojaki, na drugi vrag v človeški preobleki. Potencial dobrega zapleta je, na žalost, preslabo izkoriščen, scenaristično napenjanje možganov tandema Milosavljević-Zečević, pa nam ponudi precej predvidljiv razvoj dogodkov. Šablonsko odstranjevanje članov igralske zasedbe nas pelje proti pričakovanem zaključku, nekje vmes pa se v zgodbo vključi še edini ženski lik, ki je po mojem mnenju bil povsem nepotreben. A če so ga v zgodbo že vključili, potem bi ga lahko tudi izkoristili za kaj bolj pametnega, kakor otroško naiven sprehod po minskem polju. Če bi upošteval zgolj dobre tehnične aspekte filma, bi to vseeno bilo premalo za pozitiven končni vtis. Na srečo, zraven je tudi Tihomir Stanić, aka hudič Daba, ki je najzanimivejši in obenem najprepričljivejši del igralske zasedbe. Vedno, ko je v kadru Stanić, film močno pridobi na intenziteti in zanimivosti in to bi moral začutiti tudi režiser. Če bi Zečević nekoliko okrepil Stanićevo vlogo, mu namenili več prostora, ter nekoliko kompleksnejše zgradili odnose med samimi vojaki, bi lahko govoril o zelo dobrem filmu. Takšen kot je, je zgolj soliden in nič več. (-3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar