Margin Call

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 107' ,  Imdb
Režija: J.C. Chandor
Scenarij: J.C. Chandor
Igrajo:  Zachary Quinto, Stanley Tucci, Kevin Spacey, Paul Bettany, Demi Moore, Simon Baker, Jeremy Irons

Odmeve še vedno trajajoče gospodarske krize opažamo tudi v filmskih zgodbah, ki nam jih v ogled ponujajo filmski ustvarjalci. Režiserski debi J.C. Chandorja je premierno predvajan v Sundanceu na začetku leta, potrditev kakovosti je prišla z uvrstitvijo na tekmovalni spored zadnjega berlinskega filmfesta. Najmočnejši magnet je zagotovo bila odlična igralska zasedba, nekaj je k zanimivosti prispevala tudi aktualna tematika. Chandor zgodbo začne zjutraj, s pričakovanim downsizingom, v vplivnem investicijskem podjetju. Med Presežnim delavci se znajde tudi Eric Dale (Stanley Tucci), analitik iz oddelka za oceno tveganj. Kljub dolgoletnim izkušnjam in predanem delu je prestrukturiranje podjetja odplaknilo tudi njegovo delovno mesto. Mladi analitik Peter Sullivan (Zachary Quinto) je imel nekaj več sreče kakor Eric Dale, ki je Sullivana vpeljal v svet finančne analize. Ob odhodu v spremstvu varnostnikov Dale Sullivanu izroči spominski ključek s pomembnimi podatki, na katerem je shranil svoj zadnji projekt. Posvari ga, naj z vso resnostjo preuči projekt in ga poskuša dokončati. Ob koncu delovnega dne se Sullivanovi delovni kolegi razpršijo po nočnih klubih zapravljati zajetne kupčke denarja. Med njimi bi moral biti tudi Peter, toda Dalov projekt  je zelo zanimiv, mladi analitik bo kmalu imel izračune, ki so po prvih znanih parametrih delujejo zelo vznemirljivo. Malo pred polnočjo je Petru jasno, da so pred korporacijo zelo turbulentni dnevi. Resnost problema zahteva takojšen odziv vodilnih, ure ki sledijo imajo ključen pomen za prihodnost vseh vpletenih.

Margin Call učinkovito, dovolj jasno in brez nepotrebnega poneumljanja gledalca pojasni okoliščine finančnega zloma, funkcioniranje finančnih trgov in vso nevarnost, ki jo s sabo prinaša tako  izrazita koncentracija denarja (moči), v svetovnem merilu. Peščica samozadostnih arogantnežev iz naslanjačev svojih udobnih direktorskih stolov se poigrava z delovnimi mesti in človeškimi usodami, pri tem pa upošteva eno samo logiko. Logiko matematičnih izračunov, ki v njihove denarnice prinašajo maksimalni izkupiček.  Drugačni scenariji, ki vsaj delno trkajo na njihovo zavest in poskušajo kolikor-toliko upoštevati dobrobit širše skupnosti, so vnaprej obsojeni na propast.  Margin Call je zelo jasna kritika moderne kapitalistično družbe in principov, po katerih dandanes funkcionirajo številna gospodarstva.  V enem trenutku  se Stanley Tucci, po poklicu inženir, spominja, da je nekoč zgradil most in ugotavlja, da je prav ta most verjetno njegov največji življenjski uspeh. Kljub relativno majhni proračunski vrednosti je most prinesel več koristi ljudem, kakor njegovih dvajset let  dela na finančnih trgih. Nekoč so strokovnjaki delali za družbo, danes delajo za mogočnike, ki s pridom izkoriščajo največjo slabost vsakega posameznika - željo po zaslužku. Tudi Dale Sullivan je obetaven znanstvenik, ki ga je pritegnil vonj denarja. Chandorjev film je kritičen na vseh nivojih, tudi do likov, ki pogojno povedano, še niso zamenjali svoje človeškost za materialno korist. Kajti tudi takšni nosijo svoj delež odgovornosti. Generalno filmu ne morem veliko očitati. Krasijo ga dobre režija, dober ritem z ustreznim stopnjevanjem napetosti in dobro igra vseh protagonistov. Tistih najbolj očitnih igralskih imen ne bom izpostavljal, omenil bi le Paula Bettanyja, ki bi z bolj premišljeno izbiro vlog, lahko dosegel veliko več. Kljub vsem kvalitetam me film ni prevzel, mi ni ponudil tisto kar pričakujem od filma. Zaradi narave njihovih poklicev, vez med gledalcem in liki ni dovolj močna, zasičenost ljudi s podobnimi zgodbami, ki se vsakodnevno odvijajo pred našimi očmi, ne vplivajo blagodejno na naše doživljanje Chandorjevega prvenca. (+3)

Ocena: