The East (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA, VB
Leto: 2013
Žanri: Akcija, Krimi, Drama
Dolžina: 116' ,  Imdb
Režija: Zal Batmanglij
Scenarij: Zal Batmanglij, Brit Marling
Igrajo: Brit Marling, Alexander Skarsgård, Ellen Page, Patricia Clarkson, Toby Kebbell, Shiloh Fernandez

Zal Batmanglij se je s prvencem Sound of My Voice (2011) prikupil mnogim in njegovo ime so je nato na veliko omenjalo, ko je tekla beseda o obetavnih mladih filmarjih, ki v prihodnosti lahko ponudijo zanimive filmske zgodbe. Prihodnost je prinesla The East, pri katerem je znova zraven tudi Brit Marling, ki je z Batmanglijem sodeluje od samega začetka njegove režiserske kariere. Pred omenjenim Sound of My Voice sta skupaj posnela kratki 23-minutni zf film The Recordist (2007), ki je bil pomembna odskočna deska za oba.

Brit Marling, ki z režiserjem sopodpisuje scenarij, je Sarah Moss, bivša agentka FBI-ja, ki je zdaj zaposlena v privatnem sektorju. Sarah dela za neke vrste privatno špijonsko organizacijo, ki svojim premožnim klientom ponuja različne bolj ali manj legalne usluge. Direktorji in lastniki korporativnih gigantov so v zadnjih nekaj mesecih večkrat bili trača eko teroristov, združenih pod okriljem skrivnostne organizacije The East (Vzhod), ki je proti njim izvedla nekaj odmevnih akcij. Špijonsko organizacijo vodi brezkompromisna Sharon (Patricia Clarkson), ki Sarah zaupa zahtevno naloga infiltracije v anarhistično skupino. Cilj operacije je vzpostavitev kontakta s kakšnim izmed članov skupine Vzhod, preko katerega bi bilo možno razkrinkati vodilne člane organizacije. Sarah se je spretno prilagodila življenju na ulici in kmalu spoznala nekaj anarhistov. Počasi je pridobivala njihovo zaupanje, vendar ji ni uspelo nikogar izmed svojih novih prijateljev povezati s skupino Vzhod. In ravno ko je pomislila, da je ponovno navezala stike, ki je ne bojo pripeljali nikamor, se ji nasmehne sreča. Njeno izurjeno oko opazi droben detajl, ki usmeri njena prizadevanja in jo na koncu tudi pripelje do skrivališča eko teroristov. Skupina, ki jo vodi Benji (Alexander Skarsgård) je do novinke nezaupljiva, vendar je Sarah dovolj premetena in dobro ve, kako omehčati njihovo obrambno držo. 

Zal Batmanglij in Brit Marling sta v zasebnem življenju zelo dobra prijatelja, zato ne čudi njuna povezanost v poklicnem življenju. Njuna tretja zaporedna kolaboracija je med drugim zanimiva tudi zato, ker sta ko-scenarista vanj vključila elemente iz resničnega življenja. Namreč, Brit in Zal sta se leta 2009 za nekaj časa zares pridružila neki anarhistični skupini, brskala po smeteh, spala v železniških vagonih in počela stvari, ki so predstavljale dragoceno izkušnjo v procesu pisanja scenarija in kasneje, pri sami realizaciji filma. Rezultat studiozne priprave je portret uporniškega dela populacije, ki je izbral gverilski način življenja in protisistemskega delovanja, oziroma prikaz ustroja in načina delovanja organizirane anarhistične skupine. Vzhod postavlja zanimivo, še kako aktualno temo, v interesanten fiktivni okvir in na račun tega mu je brez dvoma potrebno pripisati nekaj točk za inovativnost. Žal se je naveza Batmanglij-Marling po moji oceni veliko slabše odrezala v tistem pomembnejšem delu filma, v katerem je bilo potrebno te izkušnje in idejo vkomponirati v efekten politično-akcijski triler. Mnenja sem, da bi film, ki povezuje korporativno vohunstvo in ekološki terorizem, moral bolje izkoristiti potencial, ki mu ga  ponuja dobro izhodišče in se občutno manj ubadati z iskanjem romantičnega momenta. Več bi morali investirati v analiziranje mehanizmov korporativnega vohunjenja, iskati trdnejšo povezanost s politiko in podobno. Tako največja pomanjkljivost filma (kot mu nekateri očitajo), ni dejstvo, da se preveč odkrito postavlja na stran eko teroristov. Sam v tem pravzaprav ne vidim nobenega minusa. Njegov največji minus je to, da se odloči slediti obrabljeni formuli, ki so jo (zlo)rabili številni mainstream trilerji — agentka/agent se infiltrira v neko skupino in potem se zgodi dvoje: se zagleda v karizmatičnega vodjo/šefa in postopno uvidi svojo zablodo, oz. spozna, da je na napačni strani. Sorazmerno s pretečenim časom kredibilnost izgublja tudi skupina Vzhod, ki je na začetku doživljamo kot zelo sofisticirano družinico, ki je sposobna ustrezno argumentirati motive posameznih akcij in jih tudi izpeljati na dovršen in efekten način. Ta privid se dokončno razvodeni v onesnaženi vodi jezera, v katero fanatična Ellen Page nažene svojega ekološko neosveščenega očeta.  (-3)

Ocena: