Crazy, Stupid, Love.

Slovenski naslov: Ta nora ljubezen
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Drama, Romantični
Dolžina: 118' ,  Imdb
Režija: Glenn Ficarra, John Requa
Scenarij: Dan Fogelman
Igrajo: Steve Carell, Ryan Gosling, Julianne Moore, Emma Stone, Marisa Tomei, Analeigh Tipton, Jonah Bobo, Kevin Bacon

Steve Carell je potreboval kar dolgo, da se je prebil v komedijantsko A- ligo. Igralec, ki bo prihodnje leto srečal Abrahama trenutno sodi med najbolj zaželene komike, ki s svojo prisotnostjo pomirja studijske šefe pred začetkom predvajanja v kinodvoranah, saj je verjetnost finančnega flopa ob Carellovem sodelovanju zelo majhna. Potem ko je z Vsemogočnim Evanom (Evan Almighty, Tom Shadyac,2007)  prebil magično mejo stotih milijonov (170 mio $), se je Carellov naslednji film, Ujemite Smarta (Get smart, Peter Segal, 2008),  ustavil pri 230 mio $. Ta nora ljubezen je še vedno v kinih, zaenkrat je film v žepe ustvarjalcev prinesel 140 mio $. Veliki zaslužkarji so bili tudi animirani filmi, v katerih je Carell posojal glas glavnim junakom. G. Carell ima pri naslovnem umotvoru nedvomno nosilno vlogo, a je celotna igralska ekipa nadvse zanimiva, imena angažirana za pomembnejše vloge verjetno  tvorijo igralsko najmočnejšo komedijo tekočega leta.

Cal (Steve Carell) in Emily Weaver (Julianne Moore) sta skupaj že od srednje šole in čeprav v zadnjih letih skupno življenje postaja vedno bolj rutinsko in vedno manj strastno in vznemirljivo, Cal verjame, da je vse v najlepšem redu. Pravkar je nekoliko precenil kapaciteto svojega želodca in razmišlja, ali naj sploh vzame sladico. Medtem je Emily v povsem drugem »filmu,« kajti tisto kar želi povedati, nikoli ne gre zlahka z jezika. Namreč, namesto sladice Emily želi ločitev. »Spala sem z nekom. Ime mu je David. Skupaj delava.« Približno tako mu Emilly pojasni svoje razloge. Calov moški ponos je tako ranjen, da se še isti večer odpravi v hotel. Toda življenje gre naprej in Cal mora začeti znova. In novi začetek ni samo najem stanovanja, zraven paše še iskanje novih prijateljev in spoznavanje deklet, ki je mimogrede veščina, k jo Cal ni prakticiral že skoraj tri desetletja. Pa tudi če nebi minilo toliko časa, Cal bi še vedno bil neizkušen, kajti Emily je bila edina ženska v njegovem življenju. Calove neuspešne poskuse socializacije opazi nepopravljivi ženskar Jacob (Ryan Gosling) in se odloči, da mu bo pomagal pri prilagoditvi na samsko življenje. Cala čaka totalna preobrazba, najprej je na vrsti zunanjost, nato na vrsto pridejo še vedenjski vzorci in usvojitev malih fines velikih osvajalcev ženskih src. Preobrazba je bila kar zahtevna in Jacob je končno zadovoljen z opravljenim delom. Meni, da je prišel čas za prehod na praktično usposabljanje in učiteljica Kate (Marisa Tomei) je idealna začetna izbira.

Na režiserskem stolčku naslovnega umotvora sedita Glenn Ficarra in John Requa, dvojec, ki je nase najprej opozoril s svojim scenarističnim delom. Zaslovela sta s scenarijem za Pokvarjenega Božička (Bad Santa, Terry Zwigoff , 2003),  ki je trasiral njuno pot proti režiserskem prvencu, Ljubim te, Phillip Morris (I Love You Phillip Morris, 2009),  ki ga je razmeroma dobro sprejela stroka in publika. V drugo sta Ficarra in Requa izbrala bolj konvencionalno zgodbo, ki ne ponudi nič novega znotraj ustaljenih rom-kom okvirjev , a vseeno najde dobro razmerje med dramo, komedijo in romanco, da ji ne moremo očitati prav veliko. Podobni filmi so vsaj zame pogosto utrujajoče nezanimivi, a je tukaj kombinacija odličnega igralskega ansambla, dobrega tempa in pogojno sprejemljive zgodbe zaslužna za povsem soliden vtis. Sem štejem tudi hranjenje Emme Stone za drugo polovico filma, v kateri prav Emma v navezi z Ryanom Goslingom, da pripovedi novi zagon. Sočasno spremljamo še nekaj narativnih linij, ki funkcionirajo po principu zaljubljenosti v napačno osebo, a so te stranske zgodbe manj zanimive in več ali manj le zapolnjujejo minutažo. Ta nora ljubezen hodi po močno obrabljeni preprogi, ki so jo pred njo prehodili mnogi, zato ne gre pričakovati kakšne posebne izvirnosti. Zgodba je podana znotraj meja splošne sprejemljivosti, brez drznega poigravanja z bolj temnimi odtenki, ki jih tukaj uporabljeni motivi zagotovo omogočajo. Kaj naj rečem, klasičen poletni hit, ki ne razočara, a tudi navduši ne.  

Ocena: