Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Dokumentarni
Dolžina: 92' , Imdb
Režija: Steve Hoover
Scenarij: Phinehas Hodges, Steve Hoover
Igrajo: Rocky Braat, Steve Hoover
Rocky Braat je mlad Američan, ki v nekem trenutku začuti, da mu življenje v rojstnem Pittsburghu ne nudi nobenega zadovoljstva. Mladi mož, ki je za seboj pustil razpad družine in težavno preteklost, se počuti prazno in zdolgočaseno, zato sklene oditi na daljše popotovanje po Indiji. Upa, da bo na poti našel izgubljeno veselje do življenja, oziroma nekaj, kar bo njegovemu življenju dalo smisel. Popotnika ni zanimalo življenje v velikih indijskih mestih, saj je predvsem želel nekaj več izvedeti o življenju v revnih vaseh na obrobju velikih središč. Tako je tudi srečal skupino sirot, HIV pozitivnih otrok, za katere skrbi le nekaj HIV pozitivnih prostovoljcev.
To je bilo srečanje, ki mu je povsem spremenilo življenje, saj je Rocky potem zapustil Ameriko, se nastanil v sirotišnici in postal eden izmed volonterjev, ki skrbi za te nesrečne otroke. Rockyjeva odločitev je močno presenetila Steva Hooverja, njegovega najboljšega prijatelja in filmarja, ki se je odločil raziskati, kako in zakaj je prišlo do takšne drastične odločitve. Želel je izvedeti, zakaj je Steve lagodno življenje in stabilno prihodnost zamenjal za negotovo, tvegano in nič kaj udobno življenje ob otrocih z Aidsom. Zato je pobral svojo kamero in se odpravil v Indijo poiskati prijatelja in posneti njegovo zgodbo.
Tokrat sem se odločil, da ne bom analiziral videno in razglabljal dobrih in slabih plateh naslovnega dokumentarca. Lahko bi pisal o prepadu med revnim in bogatim slojem/državam, nehumanosti matične dežele in ne nazadnje celega sveta z razvitim zahodom na čelu, ki bi lahko storil veliko, veliko več za te nesrečne otroke. Zavedam se, da Blood Brother sodi v kategorij izrazito nerazvedrilnih filmskih vsebin, ki jih povprečni iskalec sprostitve v družbi gibljivih slik najraje zaobide. Kljub temu sem prepričan, da gre za zgodbo, ki ji velja ponuditi priložnost. Izkušnjo, ob kateri večina vsakdanjih problemov deluje nepomembno in ob kateri bo cmok, ki bo v določenem trenutku rasel v vašem grlu dokaz, da še vedno niste izgubili stika s svojo človečnostjo. (+3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar