Wolf (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Nizozemska
Leto: 2013
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 122' ,  Imdb
Režija: Jim Taihuttu
Scenarij: Jim Taihuttu
Igrajo: Marwan Kenzari, Nasrdin Dchar, Raymond Thiry, Chems Eddine Amar, Cahit Olmez, Bo Maerten, Slimane Dazi, Mohammed El Mimouni

Nizozemski režiser Jim Taihuttu, ki se je pred tremi leti v vlogi ko-režiserja predstavil z dramo Rabat, je s krimi dramo Wolf (prvim samostojno režiranim celovečercem), dosegel lep uspeh na podelitvi nizozemskih filmskih nagrad. Titula najboljšega nizozemskega filma je sicer pripadla Van Warmerdamovem Borgmanu, Wolf pa je prejel nagrado za režijo, glavnega igralca in produkcijski dizajn. 

Kraj dogajanja: Utrecht, Nizozemmska. Glavna akterja: dolgoletna prijatelja Majid (Marwan Kenzari) in Adil (Chems Eddine Amar). Pozno je že in potomca maroških priseljencev si s pločnika ogledujeta neko izložbo. Mimo prideta mlada pijana Nizozemca in eden izmed njiju se z njima zaplete v razgovor. In med tem ko čakamo na klišejsko resolucijo nastale situacije, do pričakovanega klišeja nikoli ne pride. Taihuttu že s to uvodno sekvenco izzove percepcijo gledalca, se poigra z pričakovanji in nas pripravi na razmislek o naših predsodkih. Takšna otvoritev je ogledni primer domiselno zastavljenega uvoda, s katerim filmar v le nekaj minutah vzpostavi močno vez med gledalcem in liki. Zgodba je zgrajena okoli Majida, ki so ga pred kratkim izpustili iz zapora. Njegova svoboda je pogojna, odvisna od uspešnosti načrtovane rehabilitacije in pripravljenosti na opustitev starih navad. Služba v skladišču cvetja je pomembna točka na poti do polne rehabilitacije, vendar Majid kuje drugačne načrte. Mladenič je namreč obetaven boksar in brutalen pretepač, ki ne pozna usmiljenja do nasprotnikov. Svoje boksarske talente je dodobra izpilil na ulici, po prihodu iz zapora pa vedno bolj razmišlja o aktivni boksarski karieri. Zato poišče pomoč profesionalnega trenerja, ki ga poveže s Hakanom (Cahit Olmez), sumljivim organizatorjem boksarskim dvobojev.

Če zgodbo dobro začneš in dobro končaš, potem obstaja velika verjetnost, da je tudi vse tisto vmes na spodobnem kakovostnem nivoju. Moja pričakovanja so po zelo dobri otvoritvi močno zrasla, a stvari se v nadaljevanju vendarle niso odvijale na tako visoko inovativnem nivoju. Taihuttu, ki je snemal po lastnem scenariju, zgodbo umesti v prepričljivo okolje in jo gradi okoli likov, ki jim ne manjka kredibilnosti. V dve uri dolgem filmu se na tapeti najde marsikaj. Liki in situacije so dobro zastavljeni, a v danih pogojih ustvarjalci iz njih vseeno ne iztisnejo nič posebej izvirnega. Pripoved je zapolnjena z motivi prijateljstva, ki od otroštva povezuje Majida in Adila, potem je tu še Majidova  družinska situacija (konflikt z očetom, mati, ki poskuša koordinirati stvari med dvema ognjema, mlajši bratec, ki potrebuje zaščito in starejši brat, ki umira za rakom). Zraven je tudi njegovo spogledljivo in ne preveč bistro dekle, ki mu težko reče ne, konflikt z nepomembnim dilerjem in seveda, športni moment zgodbe, ki ga v drugem delu filma skoraj povsem iztisnejo kriminalni elementi. Z nekajdnevne časovne distance celo imam občutek, da je zgodba prenatrpana z liki, motivi in podzgodbami. Mislim, da bi film funkcioniral bolje, če bi Taihuttu nekatere like povsem črtal iz enačbe in se malce poigral z nekaterimi pomembnimi postavkami, ki niso bile deležne potrebne pozornosti. V mislih imam predvsem temeljitejši pretres razlogov za tolikšno jezo, nakopičeno v glavnem protagonistu. Volk je kljub temu povsem spodobna, solidno režirana krimi drama in nekateri detajli zagotovo ne bojo pozabljeni. V spominu bo ostal mladi Marwan Kenzari, ki bo v prihodnosti zagotovo dobil še kakšno priložnost za dokazovanje, fantastična uvodna epizoda in dober zaključek. Mladi filmar odlično začuti trenutek za zadnji rez in to je kvaliteta, ki je v času razvlečenih koncev in pretiravanja z vrhunci še kako dobrodošla. Film je posnet v črno-beli tehniki in to je odločitev, ki jo lahko beremo kot nedvomen hommage Martinu Scorseseju in njegovem Razjarjenem biku (Raging Bull, 1980).

Ocena: