The Mule (2018)

Clint Eastwood in The Mule (2018), © 2018 - Warner Bros. Pictures

Slovenski naslov: Tihotapec 

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: krimi, drama, triler

Dolžina: 116',  Imdb 

Režija: Clint Eastwood

Scenarij: Nick Schenk, Sam Dolnick

Igrajo: Clint Eastwood, Bradley Cooper, Michael Pena, Taissa Farmiga, Jill Flint

Clint Eastwood je samega sebe nazadnje režiral pred dobrimi desetimi leti, v mojstrovini Gran Torino (2008). Že takrat jih je štel skoraj osemdeset in razmišljanja o tem, ali smo morda že videli njegov zadnji tovrstni podvig, so bila povsem na mestu. Deset let kasneje, v 88-letu starosti, je neuničljivi Eastwood podpisal še en režisersko-igralski projekt, vmes pa mu je uspelo režirati kopico filmov (7 celovečercev) in odigrati še eno glavno vlogo, in sicer v športni drami Znova v igri (Trouble with the Curve, 2012, Robert Lorenz).

Eastwood v Tihotapcu igra ostarelega vojnega veterana Erala Stona, ki mu je uspelo zavoziti vse, kar se dalo zavoziti. Življenje je investiral v biznis s cvetjem, veliko je potoval, čas, ko ni bil na poti, pa je raje kot doma preživljal ob svojih rožah, ali v lokalnem veteranskem baru. Potrpljenje je z njim najprej izgubila žena in nato še hčerka (Earlu je uspelo zamuditi njeno poroko). Naklonjenost vnukinje Ginny je njegova edina vez z družino, ki ga je že zdavnaj odpisala. Zdaj, ko je biznis s cvetjem dokončno propadel in ko mu banka želi zaseči še njegovo dotrajano hiško, Earl nima nič. Obsojen na životarjenje, brez omembe vrednega dosežka, s katerim bi se lahko pobahal v pogovoru z naključnim sogovornikom. Razen če za svojevrsten dosežek ne štejemo dejstva, da v življenju ni bil udeležen v prometni nesreči, ali plačal kazni za prometni prekršek. 

Clint Eastwood and Alan Heckner in The Mule (2018),  © 2018 - Warner Bros. Pictures

Izkaže se, da je ravno to dejstvo (v kombinaciji z njegovo starostjo), idealna kvalifikacija za delo voznika, ki za mehiške kartele po ameriških širjavah razvaža pošiljke kokaina. To je posel, ki ga Earl sprejme najprej zato, ker želi prispevati denar za vnukinjino poroko in potem zato ker potrebuje nov poltovornjak. In potem še denar za poplačilo hipoteke, in potem… Saj razumete, denar ima svojo moč. Z vsako novo turo je rastel tudi njegov ugled pri delodajalcih, povečeval se je obseg dostavljenega blaga in finančno nadomestilo za njegov trud. In potem se je zgodila edina logična stvar – o njegovih podvigih sta slišala zvezna agenta (Bradley Cooper in Michael Pena), ki sta mu za petami.

Članek o skoraj 90-letnem tihotapcu, objavljen v New York Timesu, je bilo izhodišče iz katerega je Nick Schenk (scenarist Gran Torina) sestavil zgodbo, s katero sta skupaj z Eastwoodom poskušala ponoviti bleščeči rezultat, oziroma ustvariti film na nivoju njunega prvega sodelovanja. Zgodba je na papirju nedvomno imela potencial, toda njun dosežek to pot vseeno ni tako nepozaben. Eastwood je sicer še vedno igralec z izjemno karizmo in šarmom suvereno nosi naslovno zgodbo. Vloga neprilagojenega oldtajmerja mu je pisana na kožo in Clint nas na videz brez posebnega napora prepriča, da za Earla držimo pesti, ga razumemo, z njim sočustvujemo. To je pač stari, dobri Clint, ob katerem se počutimo odlično, in ki se tudi tokrat, na njemu svojstven način, opredeli do razlik in raznolikosti, ki krojijo podobo sodobne Amerike. Glave slabosti filma iz moje perspektive izhajajo iz scenarija, oziroma scenarističnih nelogičnosti, v katere se nebom spuščal. Tisti, ki ste film videli, najbrž veste o čem govorim. Škoda, kajti z nekaj več truda v tem segmentu in nekoliko tehtnejšim profiliranjem glavnega junaka bi rezultat brez dvoma lahko bil neprimerno boljši.     

Ocena