Kursk (2018)

Matthias Schoenaerts in Kursk (2018), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Kursk: prekletstvo globine

Država: Belgija, Francija, Luksemburg

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: akcija, drama, zgodovinski

Dolžina: 117',  Imdb

Režija: Thomas Vinterberg

Scenarij: Robert Rodat, Robert Moore (knjiga)

Igrajo: Matthias Schoenaerts, Léa Seydoux, Colin Firth, Peter Simonischek, August Diehl, Max Von Sydow, Magnus Millang, Michael Nyqvist

Kako se lotiti ekranizacije zgodbe, ki jo pozna malodane ves svet? Kako rekonstruirati zgodbo, katere tragični konec gledalca ne more ujeti nepripravljenega? Nesreča ruske jedrske podmornice Kursk je bila eden medijsko najbolj izpostavljenih dogodkov tekočega tisočletja, globalna novica, ki jo enostavno nisi mogel preslišati. To so razlogi, zaradi katerih z ogledom nisem hitel, čeprav režijo naslovnega podpisuje Thomas Vinterberg, ki je skupaj z Larsom Von Trierjem zakrivil filmski manifest danske Dogme 95 in nam ponudil mojstrovine kot so Praznovanje (Festen, 1998), Submarino (2010), Lov (Jagten, 2012)…  Aduti, ob katerih novemu filmu slavnega danskega režiserja preprosto moraš nameniti pozornost, četudi ta z dvema zadnjima filmoma, Daleč od ponorelega sveta (Far from the Madding Crowd, 2015) in Komuna (Kollektivet, 2016), ni pokazal najboljše forme.   

Vinterberg je snemal po scenariju Roberta Rodata (Saving Private Ryan), ki je adaptiral knjigo »A Time to Die,« objavljeno dve leti po tragediji. V uvodnih minutah spoznavamo pomembnejše protagoniste, ki pripravljajo poročno slovesnost za enega izmed svojih kameradov. Plače zamujajo, zato člani enote žrtvujejo svoje ročne ure, da prijatelju omogočijo dostojno zabavo. Namen prigode je prikazati tovarištvo, ki je povezovalo te nesrečnike in njihove vezi z najbližjimi, ki jih ti pustijo za seboj vsakič, ko se podajo v morske globine. Enako se je zgodilo avgusta 2000, ko je Kursk v sklopu večje vojaške vaje izplul v Barentsovo morje. Nedolgo zatem je prišlo do dveh eksplozij, po katerih je Kursk končal na dnu morja.

Matthias Schoenaerts, Kristof Coenen, and Chris Pascal in Kursk (2018), Photo by Mika Cotellon

Večji del posadke je umrl ob eksploziji, nesrečo pa je v nezalitem delu podmornice sprva preživelo 23 mornarjev. Večji del filma se osredotoča na dogajanje v še nepotopljenem delu podmornice, v katerem so preživeli zaman čakali na pomoč tovarišev in dogajanje na kopnem, med družinami mornarjev in vojaškim osebjem, zadolženim za reševalne aktivnosti, sprožene šele šest ur po nesreči. 

Kursk je tako kombinacija znanih dejstev in fikcije, prvenstveno v delu, ki prikazuje dogajanje na podmornici po obeh eksplozijah in agonijo preživelih, ki so zaman čakali na pomoč. Jasno je, da je  najbolj črnemu scenariju v največji meri botrovalo ravnanje ruskega vojaško-političnega vodstva, na čelo katerega je le nekaj mesecev pred nesrečo prišel Vladimir Putin. Iz prvotne različice scenarija so brisali del, ki osvetljuje vlogo še vedno aktualnega predsednika, saj je vodja producentske ekipe Luc Besson sklenil zanemariti politično komponento zgodbe in se osredotočiti na samo nesrečo. 

Dogajanje na Kursku je tako v največji meri svobodna reinterpretacija dogodkov, saj nihče zares ne ve, kaj se je na podmornici dogajalo po dveh eksplozijah. In tu režisersko-scenaristična ekipa nekako ne najde prave formule, s katero bi nam zares približala agonijo nesrečnih mornarjev. Liki so nedorečeni, saj je na njih premalo karakternega »mesa,« ki bi omogočalo razvoj tesnejše vezi med gledalcem in liki. K splošno povprečni oceni prispevajo tudi neizraziti dialogi, ki ne prinesejo nobene dodatne vrednosti. Zbrana igralska zasedba je gotovo bila sposobna ponuditi več, toda z materialom, ki jim je potisnjen v roke, se ne da priti na igralski Olimp. Kursk me zato spominja na tipičen ameriški blockbuster, obrtno izpiljen produkt poln respektabilnih imen za in pred kamero, a obenem preveč neizrazit in povprečen, da bi se nas zares dotaknil.       

Ocena