De battre mon coeur s'est arrêté (2005)

Slovenski naslov: Ko je zastalo moje srce
Drugi naslovi: The Beat That My Heart Skipped
Država: Francija
Leto: 2005
Žanri: Krimi, Drama, Triler, Glasbeni
Dolžina: 107',  Imdb 
Režija: Jacques Audiard
Scenarij: Jacques Audiard, Tonino Benacquista
Igrajo: Romain Duris, Niels Arestrup, Jonathan Zaccaď, Gilles Cohen, Linh Dan Pham, Emmanuelle Devos

Če vam ime Jacques Audiard ne pove nič,  verjetno imate njegov zadnji film, Un prophète (Prerok), nekje v spominu. Prerok je bil med petih nominiranici za tujejezičnega oskarja na zadnji podelitvi, a je nagrado prejel argentinski El secreto de sus ojos. Prerok me je spodbudil, da sem šel brskati za Audiardovimi prejšnjimi filmi (Un héros très discret, Sur mes lèvres in film, o katerem pišem v današnjem prispevku). V bližnji prihodnosti bom pisal tudi o Sur mes lèvres (Read My Lips). Ko je zastalo moje srce so filmoljubi lahko videli pred petimi leti na domačem LIFFu, v svoji ponudbi ga ima tudi največja domača spletna videoteka.

Thomas (Romain Duris) je v nepremičninskem poslu, ki velikokrat prestopi mejo legalnega, dopustnega, moralno sprejemljivega. Thoma je v posel vpeljal oče Robert (Niels Arestrup) in ga naučil nekaterih »prejemov,«  ki so za nepremičninskega agenta njegovega kova skorajda nujne veščine. Thom je eden izmed enakovrednih znotraj ekipe, ki preži na zapuščene, lastniško neurejene ali  pravno sporne nepremičnine, na katerih potem skozi novogradnjo dosegajo velike dobičke. Revna družina ali trmasti najemnik so le moteči elementi, ki jih Thom zelo učinkovito odstranjuje. Svoje sposobnosti je izpilil do te mere, da v svojem poslu že prekaša očeta, ki vedno bolj zgublja čut za posel, napačne odločitve in izgube pa se kopičijo. Robert se je vpletel v posel z Rusi, v katerem je potegnil kratko in ostal brez vloženega denarja, ki ga zdaj trmasto želi nazaj. Čeprav ga Thom opozori, da je naletel na premočnega »igralca« s katerim ni šale, se Robert ne more sprijazniti z veliko finančno izgubo.Ko Thom nekega dne po naključju sreča glasbenega veljaka, ki je nekoč bil manedžer njegove pokojne matere in mu ta ponudi avdicijo, se v Thomu znova prebudi potisnjena glasbena strast. Toda Thom že celo desetletje ni igral klavirja, zato potrebuje učitelja in vsakodnevno vajo. Učiteljico najde v obetavni azijski pianistki Miao Lin, ki se je pravkar preselila v Francijo.

 

Ko je zastalo moje srce je dokaz, da Američani niso vedno tisti, ki se odločajo za predelave filmov iz drugih držav. Tokrat so se predelave ameriškega filma lotili Francozi, navdih so črpali iz ameriškega izvirnika Fingers iz leta 1978, v katerem je naslovno vlogo odigral Harvey Keitel. Audiard se je odločil za priredbo in po mojem skromnem mišljenju opravil odlično delo. Film nam ponuja zanimivo nasprotje, nasilneža in glasbenega navdušenca v podobi Thomasa Seyrja, ter nam pokaže zanimivo transformacijo, v kateri osebo na robu kriminalne sfere počasi prevzema ljubezen do glasbe. Tako močno, da ta začne zanemarjati svoje z nepremičninami povezane obveznosti in se veliko raje posveča glasbenim vajam. Režiser je odlično ujel Thomasov nemirni duh, njegovo osebnost je gledalcu odlično približal z ustreznimi montažnimi prejemi. Duris je zelo prepričljivo opravil s svojo vlogo, standardno dober je tudi Arestrup v vlogi Thomasovega očeta, ki na svojega glasbeno talentiranega sina, ima zelo velik vpliv. Režiser nam ponuja narobe svet, v katerem otroci učijo starše življenjskih modrosti, v katerem je nepremičninski mafijc izjemen glasbeni talent, ki ga vedno bolj vleče k glasbi, njegovi edini pravi ljubezni. Odličen zaključek, v katerem Thomas ne more pozabiti starih zamer, s svojo surovo prepričljivostjo odlično zaokrožuje ta rimejk v zanimivo celoto, ki je po mnenju mnogih, celo bolj prepričljiva od izvirnika.

Ocena: 8.0/10