Nefes: Vatan sagolsun (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: The Breath
Država: Turčija
Leto: 2009
Žanri: Akcija, Drama, Vojni
Dolžina: 128 minut,  Imdb 
Režija:  Levent Semerci
Scenarij: M. Ilker Altinay, Hakan Evrensel
Igrajo: Mete Horozoglu, Hakan Turutoglu, Muharrem Bayrak, Baris Bagci, Birce Akalay, Ibrahim Akoz, Serkan Altintas, Tahsin Omer Cetin, Dogukan Polat

Visoko v gorovju, v obmejnem pasu na vzhodu Turčije stoji postojanka turške vojske. Približno 40 vojakov in oficirjev skrbi za nadzor in kontrolo na tem težko dostopnem območju. Začetek 90-ih let prejšnjega stoletja je bil čas velike napetosti, ki so jo zaznamovali spopadi med turško vojsko in pripadniki PKK (kurdsko uporniško gibanje). Potem ko je ostrostrelec enega vojaka pokončal, drugega pa ranil, je poveljnik Mete še bolj odločen da bo ujel Doktorja, vodjo upornikov na tem območju. Zato močno pritiska na vojake pod svojo komando in jih pripravlja na spopad. Počakati morajo na pomlad, kajti sneg je previsok za kakršnokoli akcijo. S prihodom pomladi se je kapetan poglobil v raziskavo okoliške pokrajine in iskanju krajev, kjer bi se utegnili skrivati uporniki in njihov poveljnik Doktor. Njegova temeljitost je na koncu poplačana, saj jim uspe ubiti enega upornika in zajeti upornico, ki je bila ranjena. Turški kapetan se zaveda, da bo njihova akcija zvabila skrivnostnega Doktorja in njegove ljudi iz skrivališč, ko se bodo poskušali maščevati Turkom za njihovo zadnjo akcijo. Spopad je neizogiben, vojaki na postojanki so v napetem pričakovanju ... Ko pozno po noči PKK začne napad, je moč napada in število upornikov ki sodelujejo v njem, nemalo presenečenje za vojake na postojanki.

Zanimivo je ozadje tega filma, ki ga imam v arhivu že več mesecev, a je šele zdaj prišel na vrsto, saj so me begale zelo nasprotujoče si ocene, ki jih je bilo moč prebrati na različnih filmskih forumih. Že ob izidu filma se je na spletu začela divja debata, v kateri so na eni strani Turki iz celega sveta poveličevali vrednost filma, na drugi strani so njihovi kurdski nasprotniki film praviloma označevali za poceni turško propagando. Zakaj si je film prislužil tako visoko oceno na IMDB postane jasno, ko začnemo brati komentarje uporabnikov. Večino prispevkov so oddali Turki iz celega sveta, film so označili za mojstrovino in mu seveda podarili deset zvezdic. Na drugi strani so njihovi nasprotniki filmu praviloma podeljevali le eno zvezdico in tako poskušali oceno spraviti v »ravnotežje.« In kje smo tukaj mi, neopredeljeni, neodvisni gledalci. Odzivov evropskih in ameriških kritikov ni zaslediti, edino prebrano evropsko recenzijo je prispeval Cosmopapi na svojem neodvisnem filmskem blogu. Najprej naj povem, da je dejansko v filmu občutiti turško domoljubje, toda to ni nič bolj izraženo, kot v povprečnem ameriškem vojnem filmu. Če odmislite ta domoljubni element, ki na nevtralnega gledalca nima vpliva je vse ostalo narejeno z veliko občutka za gradnjo suspenza in ustrezne atmosfere. Odlično posnet zaključni spopad, ki ga spremljamo tako kot celi film iz turškega zornega kota, je odličen primer vrhunsko posnetega vojaškega spopada, ki gledalca posrka vase. Zelo intenziven uvod in prve minute spopada so ob pravi zvočni podpori za ušesa (surround zvok na hišnem kinu) argumenti, ki gledalca priklenejo na kavč. Na koncu bi še povedal, da je Levent Semerci, debitant na režiserskem stolčku posnel zelo zanimiv film. Obtožbe, da gre za propagandni film, so skoraj v celoti neupravičene in predstavljajo drugo skrajnost. Režiser poudarja nesmisel vojne in nam s koncem - takšnim kot je - ponuja izrazito protivojno sporočilo.

Ocena: 7.5/10