torek, 17. avgust 2010
Ballast (2008)
Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2008
Žanri: Drama
Dolžina: 96' , Imdb
Režija: Lance Hammer
Scenarij: Lance Hammer
Igrajo: Michael J. Smith Sr., Jim Myron Ross, Tarra Riggs, Johnny McPhail
Mississippi, ZDA je kraj, v kamor režiserski debitant Lance Hammer postavi svojo pripoved. Ruralno območje, razmeroma redko poseljenega ameriškega podeželja je kraj, kjer prevladuje sivina. Sivina na obzorju in sivina v ljudeh. Sivina, ki se počasi spreminja v črnino. Tako nekako se počuti Lawrence potem, ko se njegov brat dvojček odloči, da bo zapustil ta svet. Depresija je bila premočna, veselje so življenja izgubljeno, samomor edina opcija. Verjetno ste že slišali kaj o tem, kako zelo močne vezi vežejo dvojčka. Zaradi bratove smrti je Lawrence na tleh, tako potrt, da tudi sam pritisne na petelina in se ustreli. Toda Lawrence ne umre, temveč konča v bolnišnici in se po okrevanju vrne domov. Dejstvo, da je še živ, mu ne vlije novih moči, še vedno je zelo depresiven, za nič mu ni mar, tudi če ga oropajo ne. Celo tako prijazen je, da roparju prinese denarnico in mu izroči denar. V hišo je s pištolo v roki prišel James, njegov nečak, ki ga je zdaj že pokojni oče zapustil že pred leti. Počasi spoznavamo ozadje preteklih dogodkov. Nečak, ki je danes star 12-13 let je že odvisnik, po mamila pa je hodil k napačnim ljudem, ki jim zdaj dolguje denar. Odvisnica je nekoč bila tudi njegova mama Marlee, ki jo je fantov oče zaradi odvisnosti zapustil. Dilerji iščejo Jamesa, domače stanovanje zanj in mater več ni varen kraj, zato se preselijo v hišo Jamesovega očeta. Montažni hišici je eno zraven druge postavil oče za oba brata, zdaj sta nečak in njegova mama zakonita dediča in po novem, Lawrencova prva soseda. Čeprav je na začetku Marlee zelo nenaklonjena Lawrencu in Jamesu prepoveduje druženje z njim, počasi uvideva, da so si vsi skupaj lahko medsebojno pomagajo in si tako marsikatero stvar olajšajo.
Ballast je bil nagrajen na več festivalih, najbolj ugledni sta vsekakor nagradi iz Sundancea. Razmah neodvisnega filma v zadnjih nekaj letih lahko pripišemo, med ostalim, tudi pocenitvi tehnologije potrebne za realizacijo filma. Prav Ballast je lep primer, kako se z minimalnimi sredstvi da posneti soliden film. Pogosta uporaba ročne kamere, malo dialoga in anonimusi v glavnih vlogah film močno približajo dokumentarnim prvinam. Prave zgodbe je bolj malo, najpomembnejši dogodek je smrt brata-očeta-bivšega moža, okoli katere režiser gradi turobno atmosfero. Ballast je film brez glasbe, tudi zvoki okolice so omejeni na minimum, kar še bolj poudari sivino in depresijo. Nekateri filmu očitajo pretirani minimalizem, tudi sam bi se v določeni meri strinjal s takšno trditvijo. Ballast ni tiste vrste film, ki si ga gledalec želi videti prav pogosto. Že prej sem vedel, kakšen bo film, nekaj uvodnih kadrov odlično napove, kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju. Hammerju uspe gledalca povezati z liki in ga zainteresirati za njihovo usodo, igralci so odlično usklajeni z režiserjevo vizijo. Kljub izrazito depresivni drži nam film ponudi nekaj optimizma v obliki sporočila o pomembnosti družine in ohranjanja stikov z bližnjimi. Če ostanemo sami, opasani z širokimi zidovi, ki jih gradimo okoli sebe, obstaja velika možnost, da nikoli ne bomo videli sveta z odprtimi očmi.
Ocena: 7.5/10
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar