Carlos (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Francija, Nemčija
Leto: 2010
Žanri: Biografija, Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 330 minut, Imdb
Režija: Olivier Assayas
Scenarij: Olivier Assayas, Dan Franck
Igrajo: Édgar Ramírez, Belkacem Djamel Barek, Alexander Beyer, Alexander Scheer, Susanne Wuest, Julia Hummer, Martha Higareda

Ime Ilich Ramírez Sánchez vam verjetno ne pomeni veliko, toda, če povem da je človek bil znan po celem svetu po vzdevku Carlos, se vam mogoče že kaj svita. Carlos je nekoč bil najbolj iskan ubežnik pred zakonom, mednarodni terorist, ki je vrsto let vlekel za nos policijo v številnih državah, a so ga koncu vendarle ujeli in je trenutno na prestajanju doživljenjske   zaporne kazni v nekem pariškem zaporu. Na koncu je bil obsojen zardi umora dveh francoskih obveščevalcev. Film prikazuje njegovo življenje od leta 1973, pa vse  do leta 1997,  ko je bil navsezadnje aretiran. Njegovo pestro teroristično kariero ni bilo lahko spraviti v »razumno« minutažo, zato je iz vsega na koncu izpadel več kot pet ur dolg TV film, razdeljen na tri dele. Premierno je bil prikazan na letošnjem Cannesu, izven tekmovalnega programa.

Ko spoznamo Carlosa, ta že ima določene izkušnje na področju terorističnega delovanja, pred tem je študiral v Parizu in Moskvi, že v rojstni Venezueli je postal član komunistične partije. Če poznate ozadja političnih razmer v tistih časih veste, da so komunistični aktivisti bili privrženci in podporniki PFLP-ja (Organizacija za osvoboditev Palestine), tako se je tudi Carlos znašel v trening kampu PFLP-ja. Po končanem usposabljanju se je odpravil v Pariz, kjer je izvedel številne bombne napade, njegove tarče so bili izraelski vplivneži in njihovo imetje. Carlos je iz dneva v dan pridobival na ugledu v terorističnih krogih in na koncu prekosil svojega pariškega komandanta, ter prevzel komando v svoje roke. Čez čas je postal najpomembnejša figura palestinskih teroristov v Evropi, zato so mu zaupali največjo operacijo v njegovi karieri, napad na sumit OPEC-a, ki je potekal konec decembra 1975 na Dunaju. Carlosu je uspelo prevzeti kontrolo nad konferenco in zajeti vse sodelujoče funkcionarje, ter od avstrijskih oblasti izpogajati odhod z letalom v Alžirijo, ki je pristala igrati vlogo posrednika in pogajalca za izpustitev talcev. Ta operacija je pomenila konec njegovega sodelovanja s PFLP-jem. Njegov sloves mu je kmalu pripeljal na prag nove delodajalce, ki so se zanimali za njegove usluge, zato Carlos in njegova ekipa niso dolgo mirovali. Po dolgih letih sodelovanja z režimi v različnih državah, ki so financirale njegovo delovanje in mu ponujale zatočišče je prišel čas padca Berlinskega zidu, kar je pripeljalo do spremembe geopolitične slike sveta. Dogodek je direktno vplival na Carlosovo usodo, naenkrat so se ga želeli znebiti nekdanji zavezniki. Še nekaj let se je obdržal in se skrival v Sudanu, ki je bil njegova zadnja destinacija pred aretacijo.
 

Če pogledamo časovno obdobje Carlosovega življenja ki ga prikazuje zadnji film Olivierja Assayasa (Summer Hours,  Les destinées), je odločitev za epsko dolžino razumljiva. Verjamem, da se marsikdo težko odloči za ogled ob pogledu na čas trajanja - 330 minut. Ker je zadeva razdeljena v tri dela, sem najprej pogledal prvi del in potem naslednji dan drugi in tretji del. Prvi del gledalca zainteresira za nadaljevanje, saj se konča v trenutku, ko je Carlosova ekipa pred napadom na OPEC. Skoraj celoten drugi del je posvečen napadu na OPEC in dogodkih povezanih s tem dejanjem, kar je nekakšen naravni vrhunec filma, ki je tudi naprej zanimiv, a takega vrhunca ne doseže več. V tretjem delu Carlos že zgublja moč in vpliv in je prisiljen na odhod v Sudan, kot edino državo, ki mu je pripravljena ponuditi zatočišče. Assayas bi verjetno doživel večji uspeh, če bi film nekoliko skrajšal in poudaril napad na OPEC, kot osrednji dogodek. Saj ne rečem, da me je dolžina pretirano motila, ampak, na splošno gledano, bi krajša različica zlahka prišla v tekmovalni program na najpomembnejših festivali in kino sporede. Zato je zelo verjeten izid nekaj več kot dve uri dolge verzije, ki bo zastavljena v teh okvirjih. Vseeno sem vesel, da sem videl režiserjevo dolgo verzijo, v kateri je ta zvesto sledil Carlosovem življenju in nam ga predstavil kot velikega ženskarja in človeka, ki je globoko verjel v svoja načela.  Édgar Ramírez je odlično odigral naslovno vlogo in zanj je res škoda, da ne gre za festivalski film. Upal bi staviti, da bi se njegovo ime pojavilo na seznamu nagrajencev. Assayasu je uspelo s suvereno režijo posneti odličen film, ki ne osvetljuje le življenja enega najbolj znanih teroristov vseh časov, ampak tudi zelo jasno razloži način funkcioniranja obveščevalnih služb in delovanja terorističnih skupin.

Ocena: 8.0/10