sreda, 30. maj 2012

Safe House



Slovenski naslov: Varna hiša 
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Akcija, Krimi, Misterij
Dolžina: 115' , Imdb
Režija: Daniel Espinosa
Scenarij: David Guggenheim
Igrajo: Denzel Washington, Ryan Reynolds, Vera Farmiga, Sam Shepard, Brenden Gleeson

Bivši agent Cie, Tobin Frost (Washington), od odpadniškega agenta britanske MI6, prevzame zelo  zaupne informacije, ki predstavljajo resno grožnjo številnim vladam (najbolj ameriški, seveda) in njihovim kontraobveščevalnim agencijam. Frost je dolgo nazaj zapustil Cio in se prelevil v vohunskega samostojnega podjetnika, ki prodaja zaupne informacije vsem, ki so pripravljeni mastno plačati. Toda, informacije, ki jih je prejel od britanskega agenta poleg visoke tržne vrednosti, prinašajo tudi visoko tveganje. Nekaj minut po prejemu podatkov, Frosta napade ekipa izurjenih plačancev, ki so očitno bili seznanjeni z vsebino in vrednostjo samega paketa. Njegov »dobavitelj« je kmalu ubit, Frost pa se spretno in srečno izogne smrti in se poda v beg. Z izurjeno skupino plačancev za hrbtom, se obroč okoli njega vedno bolj stiska in bivšemu agentu Cie je kmalu jasno, da je ameriško konzularno predstavništvo v Cape Townu, kljub sankcijam, ki ga čakajo, njegova najboljša opcija.  Vodstvu Cie tako nepričakovano v roke pade izdajalski agent, od katerega lahko izvlečejo marsikakšno zanimivo informacijo. Zato se odločijo, da ga predstavijo v varno hišo, nekje na območju Cape Towna.  Varno hišo nadzoruje mladi in neizkušeni agent Matt Weston (Reynolds), ki pritiska na šefe, naj mu po letu dni dela v varni hiši, namenijo kakšno pomembnejšo in dinamičnejšo nalogo. Ko v varno hišo pripeljejo Frosta in ga začnejo zasliševati, je Weston poznavajoč Frostovo reputacijo, vesel, da je končno del nečesa pomembnega. Nato hišo napade ekipa plačancev, ki je Frosta že lovila po ulicah Cape Towna.
Lanskega aprila sem tukaj pisal o zanimivi švedski kriminalki Snabba Cash, ki jo je podpisal prav  režiser Varne hiše, Daniel Espinosa. Z omenjenim filmom je Espinosa nase opozoril Hollywood in povabilo iz tovarne sanj je kmalu postalo preveč mično, da bi ga mladi Šved lahko ignoriral. Zato je odšel čez Atlantik in sprašujem se, kakšna je bila njegova prva reakcija, ko so mu v roke porinili scenarij Davida Guggenheima(?). Najbrž je mladi režiser bil preveč vzhičen, ker bo delal z Washingtonom, Reynoldsom, Shepardom, Gleesonom in Farmigo, da mu kvaliteta scenarija ni bila ravno prva prioriteta. In če k temu dodamo proračunsko vrednost (cca 85 mio $), je verjetno jasno, da gre za priložnost, ki bi jo malokdo spustil. Hollywood je pač Hollywood in če poznaš prave ljudi in imaš dovolj vpliva, lahko dosežeš, da posnamejo film po izrazito neizvirnem scenariju. Guggenheim (zraven dodajmo še imena producentov), v svojo zgodbo uvrsti cel arzenal neštetokrat videnih in uporabljenih rešitev: v kontrolno sobo z velikim informacijskimi zasloni potisne kar tri (!) odlične igralce, vohunsko zmešnjavo povečuje z idejo izdajalca v lastnih vrstah, v vlogo pravičnika in rešitelja, pa porine neizkušenega idealističnega agenta. Ne smemo pozabiti niti nemoralnega agenta, ki to pravzaprav ni, kajti Frost je moralen in pošten človek, ki so ga v nemoralnost in koristoljubje prisilila pokvarjenost in korupcija tistih, za katere je nekoč delal. Frost je pravzaprav projekcija Matta Westona v prihodnosti. Človek bi pri uporabi tako prežvečene formule pričakoval vsaj nekaj več domiselnosti pri snovanju akcijskih prizorov. A tudi v akcijskih sekvencah nisem videl nič, kar bi film dvignilo nad povprečje. Še več, ustvarjalci Frostu v začetku pomagajo pobegniti s protestnim shodom/parado, kasneje , ko ga zaslišujejo, je na sporedu staro, dobro mučenje s simulacijo utapljanja, ki je očitno še vedno veliki hit pri filmarjih. Varna hiša ni nič drugega, kot recikliranje niza dogodkov, ki smo jih preigravali že številni pred njim. Obrazi so drugačni, ampak formula ostaja ista. Vseeno, film premore en detajl, ki se mi zdi zelo zanimiv. Frosta v varno hišo pripeljejo pogodbeniki, plačanci, ki jih je najela ameriška vlada. Ti ga tudi zaslišujejo, ko hišo napade druga skupina plačancev. Po privatizaciji vojne, je očitno na vrsti privatizacija obveščevalnih služb. Evo, tukaj so ustvarjalci imeli otvoritev, ki bi filmu lahko dala novo dimenzijo. Ampak, Varna hiša ni tiste vrste film. Plane & Simple, bi rekli Američani. Plane and simple, indeed. (2+)

Ocena: 


Ni komentarjev:

Objavite komentar