sreda, 5. oktober 2011

Drive



Slovenski naslov: Vožnja
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Krimi, Drama
Dolžina: 100' ,  Imdb
Režija: Nicolas Winding Refn
Scenarij: Hossein Amini, James Sallis (knjiga) 
Igrajo: Ryan Gosling, Carey Mulligan, Bryan Cranston, Albert Brooks, Oscar Isaac, Christina Hendricks, Ron Perlman

Od canske premiere dalje, zadnji film danskega režiserja Nicolasa W. Refna beleži pozitivne kritiške odzive. Deveti film nadvse zanimivega režiserja  je njegov prvi film, ki ga producentsko podpirajo Američani. Refn je že snemal filme v angleščini; povsem britanska sta Bronson (2008)  in tv film Marple: Nemesis (2007),   v angleščini je tudi britansko-danska koprodukcija Božji bojevnik (Valhalla Rising, 2009)  in mednarodna koprodukcija Fear X (2003).  Lahko bi rekli, da ima Nicholas filmske gene, oče Anders je režiser in montažer, pogost sodelavec še enega  znanega Danca, Larsa von Trierja, s katerim mlajši Refn ni v ne vem kako dobrih odnosih. Tudi mama, Vibeke Winding se ukvarja z filmsko fotografijo. Pri starosti 8 let se je Nicholas z mamo preselil v New York, po končani srednji šoli se je vpisal na Ameriško akademijo dramskih umetnosti v New Yorku, kjer so ga zaradi incidenta (nedisciplina), kmalu izključili. Sledi vrnitev v domovino in vpis na filmsko akademijo, a tudi ta ljubezen ni trajala dolgo, Refn akademijo zapusti po nekaj mesecih in se raje posveti snemanju kratkih filmov. Enega izmed njih opazi znan danski producent, ki mladeniču ponudi financiranje celovečerca, iz katerega potem nastane kultni Diler (Pusher,1996),  ki v orbito izstreli dva velika igralska imena Madsa Mikkelsena in Kima Bodnio. Po Dilerju z isto ekipo posname  Bleeder (1999),  ki mu prinese nagrado FIPRESCI.  Refn je potem s prijatelji ustanovil lastno produkcijsko hišo, ki je stala za projektom Fear X,  največjim finančnim flopom v njegovi karieri, ki je produkcijsko hišo in samega Refna pripeljal do bankrota. Toda Refn se je kmalu pobral in v letih 2004 in 2005 posnel še dva nadaljevanja Dilerja, ki tematsko zaokrožujeta znamenito Pusher trilogijo.
Ryan Gosling v Refnovem filmu igra človeka brez imena, šoferja - kaskaderja, ki ga hollywoodski studii najemajo za snemanje avtomobilskih pregonov, spektakularnih trkov, prevračanj in vsega ostalega, kar paše zraven. Ko ne sodeluje pri kakšnem filmu, dela kot mehanik v avtomehanični delavnici, a to še ni vse. Ko se stemni, šofer svoje usluge ponuja roparjem, ki ga lahko najamejo kot voznika za pobeg. Šofer se zvesto drži jasno določenih pravil. Stranka ga lahko najame le enkrat, svojim »potnikom« vedno nameni točno pet čakalnih minut. »Povejte mi uro in naslov, dal vam bom pet minut, da opravite svoje delo. Brezpogojno vas bom čakal, točno pet minut. Če ne uspete opraviti v petih minutah, ste prepuščeni sami sebi.« Nekako tako šofer pojasnjuje svoje pogoje potencialnim najemnikom, zavoljo jasnih pravil, izrednih šoferskih sposobnosti in umirjenega življenjskega sloga, mu uspeva ohraniti anonimnost in uspešnost. Ko na parkirišču opazi prikupno sosedo Irene (Carey Mulligan) in ji pomaga pri težavah z avtom, začuti naklonjenost, ki se z vsakim vnovičnim srečanjem le stopnjuje. Mogoče je prav Irene tista manjkajoča komponenta v njegovem življenju. Irene mu takoj razloži, da je poročena, da ima moža v zaporu, toda dejstvo, da živita v istem vhodu ni ravno olajševalna okoliščina. Sploh, ko se zaprti mož predčasno vrne domov in s seboj prinese umazane posle in nevarnost, ter začne ogrožati Irene in njunega sinčka.  
Nekje sem zasledil informacijo, da je Drive sprva zamišljen kot akcijski triler v stilu Hitri in drzni, s  Hughom Jackmanom  v glavni vlogi. Sicer nimam nič proti Jackmanu, a je projekt na našo srečo ubral drugo pot, od realizacije je odstopil mogočni Universal  in na koncu so lastniške pravice dobila štiri manjša studia, naslovno vlogo so ponudili Goslingu, ki je zraven glavne vloge dobil še proste roke pri izbiri režiserja. In Gosling je očitno filmsko razgledan človek, saj Nicolas Winding Refn poleg vseh ameriških nadebudnežev, ni ime, ki ti kar tako pade na pamet. Kakorkoli, Ryan je navezal stik z Nicholasom in že na prvem sestanku sta baje imela grobo idejo, kako realizirati skupni projekt. Zanimivo, da je Refn prevzel režijo filma, ki prikazuje vozniške podvige, čeprav sam nikoli ni izdelal vozniškega izpita, še več, na svojem kontu ima kar osem neuspešnih poskusov. Ironično, film o vrhunskem šoferju režira totalni antitalent za vožnjo, toda kar brez skrbi, odlično režijo so prepoznali tudi v Cannesu, kjer so Refnu podelili nagrado za najboljšo režijo.
Refn je posnel film, ki odlično združuje art film s komercialnimi filmskimi zapovedmi. Že od uvodnih minut  je gledalec je popolnoma »not« v dogajanju, ko pozornost pritegne vizualna estetika, občutek za številne zanimive detajle in odličen elektro-pop soundtrack. Priznam, Refn me kupil že v teh uvodnih minutah, ko brez ene same praske na avtomobilu zrežira zelo napet pobeg z mesta zločina, med katerim sem se počutil približno tako, kot dva vlomilca na zadnjem sedežu šoferjeve Impale, ki z rahlo odprtimi usti in široko odprtimi očmi trepetata in obenem občudujeta šoferjevo neverjetno hladnokrvnost in zbranost. Iz odličnega uvoda Refn povsem naravno, nevsiljivo gradi zgodbo naprej in ji dodaja pomožne snovi. Očetovsko figuro, v podobi neiznajdljivega šefa mehanične delavnice in njegovih kriminalno-poslovnih zvez, z liki, ki te povezave poosebljajo. Nekje vmes v zgodbo vstopi tudi krhka ženica v podobi Carey Mulligan, ki instantno pritegne šoferjevo pozornost in mu doda tisto človeško dimenzijo, ki je dotlej nismo zasledili. Že po nekaj skupnih minutah, kljub minimalističnem dialogu, prepriča močna kemija na relaciji Gosling-Mulligan, zato brez pomislekov razumemo nadaljnji razvoj njunega odnosa in šoferjeve kasnejše odločitve. Seveda, obrisi nekaterih znanih naslovov, kost sta Hillov The Driver  z Ryanom O'Nealom, ali Yatesov Bullitt  s Stevom McQueenom so očitni, toda Refn je zelo razgledan filmar, sposoben absorbirati filmsko zgodovino in jo nato redizajnirati, ji vdahniti novo svežino in samosvoj avtorski pečat. Pri tem kaže izjemen čut za detajle, od zobotrebca v Goslingovih ustih, usnjenih rokavic in bleščeče satenske jakne, z zlatim škorpijonom na hrbtu. Odličen igralski ansambel, v katerem ne morem izpostaviti niti enega šibkega člana, suvereno realizira Refnove zamislil. Kljub odličnem Goslingu in še enem suverenem nastopu Carey Mulligan, najprijetnejše presenečenje pride iz povsem nepričakovane smeri. V zanj netipčni vlogi osrednjega negativca blesti Albert Brooks, ki je s tem nastopom zase morda odprl novo tržno nišo. Skoraj sem prepričan, da njegov prispevek ne bo ostal neopažen pri bodočih castingih. Drive je svojevrstna pljuska visokooktanskim akcijskim spektaklom, ki v zadnjih letih dominirajo na velikih platnih. Vozi (verjeten domači naslov) se po mojem skromnem mnenju zlahka uvrsti med najboljše filme z letnico 2011, zato si ga vsekakor oglejte.


Ocena:


5 komentarjev:

  1. Pet zvezdic pa res že nekaj časa ne, nazadnje me je tako močno prepričal NEDS, enkrat junija sem ga videl.
    Že nestrpno čakam naslednji Refnov projekt. Krimi drama Only God Forgives se odvija v Bangkoku, v glavni vlogi spet Gosling.
    Ta dva sta se pa res odlično ujela, na obzorju je še tretji skupni projekt, big budget rimejk znamenitega ZF hita Logan's Run.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ta film je šolski primer mojega odgovora, kjer filmoljub sprašuje o vplivih na kvaliteto samega filma. Odgovor je bil: atmosfera, tempo in pristnost (takrat sem pozabil omeniti še tajming). Vse to je namreč uspelo režiserju ustvariti v popolnosti. Kajti zgodba je tako bedna, celo pomilovanja vredna, da bolj ne more biti. Igralske kreacije praktično ne morejo niti obstajati (razen že omenjenega Brooksa), ker jim to ne dovoljuje scenarij (veliko se namreč dogaja brez dialogov). Glasba kičasta, efektov in drugih kaskaderskih vragoli sploh ni... Ampak ima pa vse to, kar sem zgoraj omenil in ravno to naredi film velik.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ne bi rekel, da je zgodba bedna, po moje si nekoliko preoster. Jaz bi prej rekel, da ni toliko pomembna, vsaj v klasičnem smislu, kot smo navajeni pri večini filmov. Kar zadeva igralske kreacije, se delno strinjam, toda po moje je Gosling iztisnil kar veliko iz svoje vloge. On ima tisti redek talent, da lahko pove veliko, že z obrazno mimiko in telesno govorico.
    Nenazadnje, me je že enkrat prepričal s podobno redkobesedno vlogo v Lars and the Real Girl. Komu bi sicer verjel, da je zaljubljen v plastično lutko?
    Soundtrack?
    Že z uporabljenim fontom je Refn nakazal, da nas želi popeljati v 80-ta, uvodna tema pa sploh odlično glasbeno podpira top notch uvod.

    OdgovoriIzbriši
  4. Сакам да има глупак работа. Турција во потрага по естетски лекар. Op. Д-р Али Mezdeği?
    meme estetiği

    OdgovoriIzbriši