torek, 25. junij 2013

Resolution (2012)


Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Grozljivka, Misterij, Triler
Dolžina: 93' ,  Imdb
Režija: Justin Benson, Aaron Moorhead
Scenarij: Justin Benson
Igrajo: Peter Cilella, Vinny Curran, Zahn McClarnon, Bill Oberst Jr., Kurt David Anderson

Mislil sem, da se po receptu, ki za eno glavnih sestavin ima osamljeno kočo / hišo / vikend v gozdu, ali kakšni drugi izolirani lokaciji, na kateri skupino / posameznika preganja realno / imaginarno zlo, ne da iztisniti nič več. Obrabljenost omenjenega koncepta je tako močna, da so celo neutrudni ameriški reciklatorji v zadnjih letih potegnili ročno zavoro in začeli reciklirati druge, manj obrabljene koncepte. Omenjenega klišeja se nista ustrašila Justin Benson in Aaron Moorhead, ki sta večji del dogajanja umestila v prav takšno okolje.
Michael je pred kratkim poročil žensko ki jo ljubi, otrok je že na poti in to je situacija, v kateri se mlad človek njegovega kova počutiti zadovoljno in prijetno. Ko nek večer med e-pošto najde sporočilo najboljšega prijatelja Chrisa, sicer dolgoletnega odvisnika, sklene, da mu mora pomagati. Sporočilo vsebuje video posnetek, na katerem Chris nekje v divjini, pod vplivom mamil, počne razne neumnosti: poškodovan, krvav in ves paranoičen pred kamero klobasa neumnosti in strelja na navidezne sovražnike. K sporočilu je poleg posnetka priložena karta z označeno lokacijo, na kateri je posnet video. Michael sporočilo razume kot klic na pomoč in se že naslednji dan odpravi proti kraju označenem na zemljevidu. Njegov plan je preprost. Našel bo Chrisa in ga s cold turkey metodo prisilil na tehten premislek. Računa, da se bo prijateljev um po tednu dni brez mamil razbistril do te mere, da bo pripravljen sprejeti edino pravilno odločitev — prostovoljni odhod v rehabilitacijski center.
Zadovoljstvo, ki mi ga je ponudil Resolution, je takoj po ogledu bilo kar konkretno, a šele po prespani noči, ko sem še enkrat premlel izkušnjo, je film v mojih očeh dobil spoštovanje, ki si ga zasluži. Če sodite med tiste ljubitelje hororja, ki pri žanrskem filmu iščejo nekaj več od cenenih jump scare  trikov, pospremljenih s srhljivimi zvočnimi učinki, potem obstaja velika verjetnost, da je tandem Benson-Moorhead skomponiral melodijo po vašem po godu. Pri večini grozljivk je karakterizacija likov manj pomembna postavka, saj je njihova funkcija največkrat zreducirana na brezglavo bežanje pred superiornim zlobnežem, ki potem, v odvisnosti od producentove vizije, pokonča vse, ali skoraj vse sodelujoče. Tista ena punca, ki občasno preživi, je navadno izrabljena za nadaljnjo komercialno eksploatacijo morebitnega finančnega uspeha prvega filma. Tandem Benson-Moorhead se je odločil za drugačen pristop, iz enačbe odstranil punco in se posvetil konstrukciji kakovostno profiliranih likov. Glavna moška protagonista sta tako zelo človeška, naravna lika, ki jih spoznavamo skozi prepričljive in realne dialoge, še bolj pomembno pa se mi zdi, da se prijatelja v kritičnih trenutkih obnašata razumljivo, logično in naravno. Tudi po zaslugi dobrih igralskih kreacij, med katerimi še posebej izstopa džankijevski Vinny Curran. Resolution ni film, pri katerem se sprašujemo, kdo je naslednji na listi za odstrel, temveč film, pri katerem nas veliko bolj zanima, kaj se pravzaprav dogaja. Iz izhodišča, da ju nekdo ali nekaj opazuje avtorja gradita gosto, zloveščo atmosfero, ki zelo dobro funkcionira na temeljih principa manj je več. Ker ne želim razkrivati bistvene elemente zapleta, bo povedal le to, da se film zelo spretno sprehaja po zelo tanki liniji med dejansko in namišljeno ogroženostjo, kombinira nepojasnjeno in razumsko, ter na ta način zbuja občutke, ki jih večina gledalcev razume in pozna. Z atmosfero me naslovni močno spominja na hvaljeni Kill List (Ben Wheatley, 2011), ki je tudi sicer primerjalno zelo zanimiv. Namreč, Wheatley je vztrajal pri sklepnem dejanju / resoluciji, želel je šokirati in se istočasno pokloniti vzornikom in tako zamudil priložnost za presežek. Benson in Moorhead nista storila iste napake in sta žanrsko konvencijo spretno obrnila sebi v prid. Za vse, ki uživajo v jasnih resolucijah pa še majhno opozorilo — ne bodite razočarani, če na koncu ugotovite, da filmski naslovi včasih znajo biti dvosmiselni. Ali povedano drugače, včasih potujemo zaradi same izkušnje in ne zaradi satisfakcije, kar nam jo prinaša prihod na cilj.   (-4)


Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar