Rundskop (Bullhead)

Slovenski naslov: Volovska glava
Drugi naslovi: Bullhead 
Država: Belgija
Leto: 2011
Žanri: Krimi, Drama 
Dolžina: 124', Imdb
Režija: Michael R. Roskam
Scenarij: Michael R. Roskam
Igrajo: Matthias Schoenaerts, Jeroen Perceval, Jeanne Dandoy, Barbara Sarafian,Tibo Vandenborre, Frank Lammers

V svetu filma so prvenci vedno nekaj posebnega. Ne samo zaradi dejstva, da se nekdo s svojim umetniškim delom prvič predstavlja širši javnosti. Prvenec neznanega ustvarjalca je svojevrstno doživetje tudi za gledalca, ki se tako prvič srečuje z novim režiserjem in njegovimi filmskimi pogledi. Današnji zapis obravnava prav takšen primer. Gre za debitantsko delo belgijskega režiserja/scenarista Michaela R. Roskama, ki je svojo pikico na svetovnem filmskem zemljevidu dobil s premiero na letošnjem Berlinalu, film je bil predvajan v sekciji Panorama. Tako kot drugi režiserji je tudi Roskam naprej posnel nekaj kratkih filmov, toda šele Rundskop mu je odprl vrata velikih, pomembnih festivalov. Po Berlinu je vse bilo lažje, film je postal prava uspešnica in je do danes obiskal številne filmske festivale, jaz sem ga dokončno zapisal v svojo beležnico, ko so mu podelili Propeler Motovuna, nagrado namenjeno najboljšemu filmu motovunskega filmskega festivala. Bikova glava je medtem postal belgijski kandidat za oskarja in po prvih ocenah Roskamov film ima lepe možnosti za nominacijo. Film sicer ni bil Roskamova prva izbira, njegova zanimanje je najprej pritegnil strip in kasneje slikarstvo, nekaj časa je delal tudi kot novinar. Ko se ozrem nazaj, sem prav med kandidati za tujejezičnega oskarja v lanski sezoni našel nekaj pravih biserov in tudi letos se je začelo zelo obetavno, kajti Rundskop je eden od zanimivejših filmov, ki sem jih videl letos.

Pripoved nas pelje v belgijsko pokrajino Flandrijo, med tamkajšnje govedorejce, kjer spoznamo Jackyja Vanmarsenilla, ki že nekaj časa vodi posle na družinski kmetiji. Glavni distributer lokalnega govejega mesa je Jackyjev stric Eddy, za katerega Jacky tu pa tam opravi kakšen nečeden posel. Pospeševanje rasti s prepovedanimi sredstvi na tamkajšnjih kmetijah ima že dolgo tradicijo, nič se ni spremenilo niti danes, saj živina na lokalnih kmetijah sistematično podvržena hormonskim »terapijam,« ki jih organizirata Eddy in njegov nečak Jacky. V času ko se vključimo v zgodbo, se v fokusu belgijskih medijev najde umor državnega veterinarja, ki je raziskoval umazane posle t.i. hormonske mafije. Trgovino s prepovedanimi hormonskimi preparati po veterinarjevim umoru spremljajo okrepljena prizadevanja policije, ki želi enkrat za vselej končati zgodbo o hormonski mafiji. V takšnem ozračju družina Vanmarsenille dobi mikavno ponudbo. Mafijci želijo skleniti posel, ki družini  namenja položaj glavnih dobaviteljev ilegalnih preparatov za največje odjemalce v državi. Jacky je sumničav, toda Eddy in njegovi sodelavci ne želijo izpustiti ponujene priložnosti. Vzporedno z zgodbo o hormonski mafiji spoznavamo Jackyjevo zgodbo, ki s skoki v preteklost počasi pojasnjuje njegov temačni značaj. Iz minute v minuto pripoved dobiva bolj intimne razsežnosti, vzporedno s kulminacijo Jackyjeve intimne zgodbe, se zgodijo ključni premiki v policijski preiskavi hormonske mafije, v povezavi z umorom državnega uslužbenca.

V nekem intervjuju je Michael R. Roskam pojasnil svojo navdušenost z noir filmi, ki so poleg slikosukov z gangstersko tematiko, njegovo najljubše filmsko razvedrilo. V luči te izjave lahko tudi opredelimo njegov celovečerni prvenec kot mešanico filma noir in gangsterskega filma, v katerem pomembno vlogo igra osebna drama njegovega osrednjega (anti)junaka. Kot vsakem spodobnem gangsterskem filmu, tudi tukaj posli potekajo pod okriljem družine. Roskam pri podajanju zgodbe uporablja atmosferske nastavitve, ki imajo veliko skupnega s tipičnim noir vzdušjem. Belgijec je na filmu delal celih pet let, sam je spisal tudi scenarij, ki ga je navdihnil resnični umor nekega belgijskega veterinarja. 

Po otvoritvi, v kateri pod okriljem noči poteka ilegalna »primopredaja« najboljših kosov mesa na nekem parkirišču (spet tipični mafijski posli, avtentično lokalno obarvani), sem pričakoval razvoj zgodbe v povsem drugi smeri. S predstavitvijo glavnih likov Roskam gre v karakterizacijo in v epicenter postavlja Jackyja Vanmarsenilla, ko nas s prvimi flashbacki popelje v njegovo otroštvo. V čas, ko je skupaj z najboljšim prijateljem Diederikom preživljal srečne otroške dni, ki jih prekine incident, ki ga je zaznamoval za celo življenje. Počasi odkrivamo dogodke iz preteklosti, ki z napredovanjem zgodbe v sedanjosti pojasnjujejo stopnjujočo se napetost. Roskam pripoved umesti v specifično okolje, natančno secirano in avtentično predstavljeno, ter vse skupaj zapakira v odlično temačno, življenjsko neizprosno atmosfero, ki se najbolje zrcali skozi Jackyjevo doživljanje sveta. Tukaj vajeti v svojih rokah drži izjemni Matthias Schoenaerts, ki kreira enega najbolj prepričljivih likov, ki sem jih videl v letošnji filmski sezoni. Schoenaertsa ste nekateri mogoče zasledili v belgijski uspešnici Loft (Erik Van Looy, 2008),  ali mogoče še prej, v odlični vojni drami Črna knjiga (Zwartboek, Paul Verhoeven, 2006),  kjer je nastopil v stranski vlogi. Vloga v Bikovi glavi izpostavi ves njegov talent. Izjemna upodobitev frustriranega moškega, ki se bori s svojimi zavrtimi čustvi in nagoni, s svojo surovo živalskostjo in obenem poskuša poiskati pot, do normalnega življenja, ki ga je izgubil daleč nazaj, v otroških letih. Na sploh so igralski prispevki na visoki ravni, a tukaj vseeno velja izpostaviti tudi Jeroen Perceval, ki je upodobil Jackyjevega prijatelja Diederika. Michael R. Roskam suvereno pilotira zgodbo, od začetka, do konca, piko na i pa postavi z energičnim, s čustvi nabitim prizorom v dvigalu. Kljub vsej odličnosti, ki jo premore Roskamov debi, ne gre za film brez napak. Mestoma zgodbi težko sledimo (Jackyjeva srečanja z mafijci, ozadje le-teh), če izvzamem Diederika, je vprašljiva tudi karakterizacija stranskih likov in usodnost prve ljubezni. Toda te pomanjkljivosti ne morejo zasenčiti preostalih odličnih komponent, zaradi katerih bom nestrpno čakal na naslednjo Roskamovo stvaritev.

Ocena: