Good Neighbours

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada
Leto: 2010
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 99',  Imdb
Režija: Jacob Tierney
Scenarij: Jacob Tierney, Chrystine Brouillet (knjiga)
Igrajo: Jay Baruchel, Scott Speedman, Emily Hampshire, Anne-Marie Cadieux, Gary Farmer, Xavier Dolan

Glavne like naslovne filmske pripovedi srečamo sredi  mrzlega montrealskega oktobra. Potem ko se je nekaj časa potepal po svetu , Viktor sklene, da je prišel čas za ustalitev, zato najame stanovanje in začne s selitvijo. Že prvi dan na stopnišču sreča angleško govoreče sosede, kar je vsekakor olajševalna okoliščina v francosko govorečem okolišu. Louise je natakarica v neki restavraciji, v stanovanju ji družbo delajo mački, za dobro prijateljico ali fanta v njenem življenju ni prostora. Louise se še najbolj razume z ovdovelim sosedom Spencerjem, ki je v prometni nesreči izgubil ženo in ostal priklenjen na invalidski voziček. Victor poskuša navezati prijateljski odnos, zato se na njegovo pobudo dobijo v Spencerjevem stanovanju, spremljanje rezultatov quebeškega referenduma je zgolj formalen razlog za druženje. V istem vhodu živi tudi zadirčna, ves čas nataknjena, vulgarna Francozinja, ki veča ali manj sovraži ves svet. Ob takšni osnovni postavitvi, bi človek sklepal, da lahko pričakuje kakšno romantično komedijo, toda že uvodni kadri in skoraj temačno vzdušje nas peljejo v nasprotno smer,  proti  temni strani človeških značajev. Ja,pa še eno malenkost moram omeniti. Sosesko terorizira serijski posiljevalec in morilec, ki je že nagnal strah v kosti naši samski natakarici.

Mladi kanadski režiser Jacob Tierney  je igralec, ki v zadnjih letih več  pozornosti posveča režiji. Nedolgo nazaj sem imel priložnost videti njegovo nekoliko nekonvencionalno komedijo The Trotsky (2009),  ki je name naredila razmeroma soliden vtis, naslovni izdelek je njegov tretji celovečerec. Ugotavljam, da Tierney po enem letu ni napredoval prav veliko, občutki so podobni tistim, ki sem jih imel ob najinem prvem druženju. Najprej nekaj besed o vzdušju. Ki ni slabo, Tierney dobro izkoristi surove zimske pogoje, mraz in dolge zimske noči, zmrznjene montrealske ulice so lep primer dobrega izkoristka snemalnih lokacij. Težava je le v tem, da je tako nastavljeno vzdušje potrebno okrepiti z ustrezno vsebino. In tukaj že pošteno škriplje, veliko stvari bode v oči, od prozorne identitete morilca, do Victorjeve instant navdušenosti z novo sosedo in skoraj hermetično zaprtih svetov glavnih likov. Režiser prevečkrat uporabi priročne nastavitve, ko recimo izpostavlja Louise s pešačenjem domov v poznih urah, pa tudi Emily Hampshire mi (vsaj tukaj) ne deluje kot ustrezna izbira za femme fatale. Ljubitelji črnega humorja s(m)o lahko razmeroma zadovoljni, saj dobimo kar nekaj materiala za prebavljanje. Tako se akterka najbolj krvavega prizora v filmu sredi nečednega početja pritožuje nekako takole: »To je nagravžno! Sploh ne razumem, kako nekdo lahko počne kaj takega.« A to so le prebliski, ki na odtehtajo ostalih pomanjkljivosti. Film ni obupno slab in nam lahko popestri kašen dolgočasen popoldan , toda zunaj je veliko naslovov, ki so veliko boljša izbira. (2+)  

Ocena: