Trespass

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 91',  Imdb
Režija: Joel Schumacher
Scenarij: Karl Gajdusek
Igrajo: Nicolas Cage, Nicole Kidman, Cam Gigandet, Ben Mendelsohn, Liana Liberato

Kyle Miller (Nicolas Cage) je prebrisan trgovec z diamanti, vedno v visokoletečih kombinacijah, zato veliko potuje in praviloma nima časa za družinske zadeve. Njegova zapostavljena in osamljena žena Sarah (Nicole Kidman), se je zadnjih nekaj mesecev posvečala gradnji in opremljanju luksuzne družinske rezidence na čudoviti lokaciji izven mesta. Zdaj, ko so končane še zadnje finese okoli hiše, se Sarah znova čuti nepomembno in nekoristno. Razočaranje je veliko, saj nič ne kaže, da bo Kyle svoj odnos v prihodnje kaj spremenil. Sarah ne najde skupnega jezika niti s svojeglavo najstniško hčerko Avery. Zaman je načrtovala skupno večerjo, saj hčerka želi iti na neko zabavo. Kyle ne more ostati na večerji, ker ga čaka sestanek s pomembnim klientom in Sarah je se znova počuti popolnoma potrto. Kyle je že pripravljen na odhod, ko ga zmoti zvonec na vhodu. Pred vrati so policisti, ki preiskujejo serijo vlomov v okoliške luksuzne vile, želijo mu pokazati slike osumljencev. V trenutki ko  Kyle odpre vrata je že prepozno, policisti so v resnici roparji, ki že nekaj časa opazujejo Kyla in njegovo družino. 

Že pred ogledom sem bil seznanjen z obupnimi kritikami na račun naslovnega umotvora, a sem se vseeno odločil za ogled. V prvi vrsti zato, ker je film, režiral Joel Schumacher, ki nikoli ni bil kaj prida priljubljen v kritiških krogih. Že če bežno preletimo njegove najbolj znane filme, opazimo, da so kritiki Schumacherjevim filmom praviloma namenjali sila povprečne ocene. Zame osebno je Joel posnel kar nekaj povsem spodobnih filmov, od Prostega pada z Michaelom Douglasom (Falling Down, 1993),  do Telefonske govorilnice s Colinom Farrellom (Phone Booth, 2002),  v kategorijo dobrih filmov štejem tudi naslove kot so: Izgubljeni fantje (The Lost Boys, 1987), Tanka linija smrti (Flatliners, 1990), Dežela tigrov (Tigerland,2000) ali Veronica Guerin (2003). Zato si tudi Trespass zasluži pozornost, pa tudi nekaj uglednih medijskih hiš mu je namenilo kar visoke ocene. Zato sem pomislil, da novi Schumacherjev izdelek vendarle ima nekaj potenciala.

Žal se po ogledu izkaže, da je tokrat večina imela prav. Trespass je verjetno najbolj bleda  Schumacherjeva stvaritev doslej, negativni občutki so toliko močnejši, če upoštevamo priznano igralsko zasedbo. Dobro, od Coppolinega nečaka (Cage) smo videli že marsikaj, mojstrovino, pa tudi marsikakšno filmsko smet, njegova filmska soproga (Kidman) pa je pri izbiri svojih filmskih rol praviloma imela srečnejšo roko. Kje naj sploh začnem, ko je slabih stvari toliko? V uvodu sem že pomislil, da gledam ameriški rimejk španskega Secuestrados (Kidnapped, 2010), a sem kasneje spoznal, da si je naslovni umotvor pri španskemu trilerju sposodil le uvod. Trespass je tiste vrste film, v katerem ne najdemo razumevanja in simpatije za nikogar, prav malo nam je mar za žrtve, posledično si gledalčevih simpatij ne zaslužijo niti vsiljivci. Scenaristične vijuge so v prvi vrsti predvidljive, kar za home invasion filme niti ni tako velik minus, bolj moti neprepričljivost zapletov in razpletov. Dobil sem občutek, da bi nepridipravom prav prišel kakšen svetovalec tipa Jamie Foxx iz aktualne uspešnice Horrible Bosses, ki bi za malenkostno provizijo negativce poučil, kako se lotiti zahtevne naloge. Romantična naveza Kidmanova-ugrabitelj je tako irelana, da je že skoraj komična. Zelo moteče je gledati uveljavljene igralce v tako slabo zastavljenem projektu.Med drugimi tudi  Avstralca Bena Mendelsohna, ki je v Živalskem kraljestvu (Animal Kingdom, David Michôd, 2010) dokazal , da je lahko zelo prepričljiv negativec. Kakorkoli, zelo slab film, ki se ga je najbolje izogniti. Raje čas porabite na klasiko home invasion filma in si oglejte Hanekejeve Nenavadne igre, po možnosti evropsko verzijo, iz leta 1997.

Ocena: