The Trip

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2010
Žanri: Komedija
Dolžina: 107',  Imdb
Režija: Michael Winterbottom
Igrajo: Steve Coogan, Rob Brydon, Claire Keelan, Margo Stilley

Korenine Winterbottomovega predzadnjega filma, The Trip, segajo v leto 2005, ko je režiser predstavil komedijo A Cock and Bull Story,  v kateri sta nas v smeh spravljala Steve Coogan in Rob Brydon. Coogan in Brydon tokrat nadaljujeta poslanstvo, ki sta ga začela leta 2005, saj znova igrata fikcijske variacije  lastnih značajev. Celovečerec je v resnici zmontiran iz istoimenske tv serije, ki jo je britanski BBC predvajal v šestih delih, serija je prejela BAFTA  nominacijo za najboljšo situacijsko komedijo, Steve Coogan pa je domov odnesel BAFTO za najboljšo moško vlogo v komediji. Vedno znova se veselim, ko imam možnost pogledati kakšen izmed Winterbottomovih umotvorov, z minulim delom si je Anglež zagotovil status enega najpomembnejših britanskih avtorjev, ki nas že vrsto let razvaja z zelo raznolikim filmskim gradivom. Nazadnje sem pisal o njegovem izletu v svet noir filmov in po mojem skromnem mnenju je Morilec v meni (The Killer Inside Me),  eden boljših filmov  preteklega leta. Tokrat smo, tipično za Winterbottoma, v popolnoma drugačnih vodah in spet nas mojster ob velikodušni pomoči starih prijateljev, Coogana in Brydona razveseli z zelo všečno stvaritvijo.

Steve Coogan želi impresionirati Mischo, svojo mlado ameriško dekle, zato sprejme ponudbo znanega angleškega tednika The Observer. Odpravil se bo na severnoangleško turnejo, na kateri bo obiskal nekaj zanimivih restavracij in zapisal svoje vtise o njihovi kulinarični ponudbi. Dogovor je bil sklenjen vnaprej in zdaj je prišel čas za izpolnitev pogodbenih obveznosti, a sta Steve in Mischa vmes zašla z začrtane poti. Mlada Američanka svojo prihodnost vidi v grajenju kariere v domovini, Steve ne kaže pretirane želje, da bi ji sledil. Uradno sta še vedno skupaj, a je njuna romanca na čakanju, dokler ne bosta jasno vedela, kaj in kako naprej. Kakorkoli, datum gurmanske turneje po severni Angliji je prišel in Steve je ostal brez planirane sopotnice. V pomanjkanju boljših rešitev pokliče starega prijatelja Roba Brydona in mu ponudi petdnevni izlet na podeželje, ki vključuje brezplačno nastanitev in brezplačno poskušanje kulinaričnih specialitet. Brydon se sooča s ponudbo, ki jo ne more zavrniti in že nekaj ur kasneje se Steve in Rob peljeta proti severu, slastnim jedem in dolgotrajnim zabavnim diskusijam naproti.  

Kaj se skriva v osrčju Winterbottomovega prijateljsko-kulinaričnega popotovanja? Michael Caine. In še več Michaela Cainea. Pravzaprav, ponavljajoče se oponašanje velikega igralca, ki je z vsako novo interpretacijo privabilo nasmeh na moj obraz. Verjamem, da vam te vrstice ne zvenijo preveč smiselno, toda dejansko sta Steve in Rob vneta posnemovalca  znanih in slavnih. Pred nami je film brez zgodbe, v katerem režiser ponudi le nekaj osnovnih smernic in se nato s pomočjo odlično uigranega tandema spusti v nizanje improviziranih prizorov, ki na koncu tvorijo zelo užitno celoto. V osnovi imamo dva prijatelja, ki vsak po svoje preživljata krizo srednjih let. Rob v resnici nima težav, doma ga čaka ljubeča žena in novorojenček, izlet s Stevom je le dobrodošla popestritev, ki razbije njegov ustaljeni vsakdan. Cooganov položaj je nekoliko bolj kompleksen, za njim je propadel zakon, njegov skorajda odrasel sin, ne kaže potrebo po očetovi bližini. Njegova mlada partnerka svoj interes počasi preusmerja proti novim izzivom, v njenih planih za prihodnost Steve očitno nima rezerviranega sedeža. V resnici se tega dejstva zaveda tudi Steve, ki z veliko negotovostjo zre v prihodnost. V profesionalnem in zasebnem življenju mu ne kaže najbolje. Ničvredni agent mu ponuja vloge v ničvrednih ameriških filmih, ki so daleč pod njegovim nivojem, skok v posteljo naključne mladenke je le samodokazovanje, dejanje s katerim Steve dopoveduje samemu sebi, da še vedno lahko pritegne pozornost občinstva. Od restavracije, do restavracije nam  Winterbottom »servira« čudovite predjedi, glavne jedi in sladice v maniri najboljših kuharskih oddaj, Steve in Rob nas ves čas zabavata,  gledalec v sorazmerju s preteklim časom postaja vedno bolj zadovoljen. Winterbottom z neverjetno lahkoto ohranja dober ritem in gledalčevo koncentracijo, kratke premore izrabi za to, da nas seznani s Cooganovo negotovostjo, ki s preteklim časom dobiva na pomenu in počasi kristalizira, kot tisti osrednji motiv. Piko na i režiser postavi z odličnim koncem, ki efektno povzame vse povedano dotlej, ko Coogan sam v velikem praznem stanovanju tuhta kako naprej, medtem pa Rob z družino je ženine makarone, ki se morejo primerjati z specialitetami, ki jih je jedel v preteklih dneh. Simbolično, prav krožnik domačih makaronov je tista manjkajoča komponenta v Cooganovem življenju. 

Ocena: